Visoke temperature vplivajo tudi na živali. Kako pa za živali v času poletnih mesecev skrbijo v ljubljanskem živalskem vrtu?
Iz Živalskega vrta Ljubljana so za Ljubljanainfo povedali, kako v vročini oskrbujejo živali.
Zaposleni v živalskem vrtu ohranjajo pravilne življenjske pogoje za živali. Temu pa prilagajajo ograde, da so za vsako vrsto primerne tako pozimi kot tudi poleti, so izpostavili.
Kako v živalskem vrtu skrbijo za živali v vročini?
Za živali je pomembna naravna senca v gozdnem okolju živalskega vrta, zaradi katerega je za nekaj stopinj hladneje kot v centru. Živali imajo na voljo tudi notranje hladnejše prostore, so pojasnili.
Zaposleni poskrbijo, da imajo vse živali svežo pitno vodo. Za tiste, ki se rade hladijo v vodi, imajo v ogradah naravne bajerje (med njimi so medved, tiger, lev, kapibara in druge živali).
Omogočajo jim tudi valjanje po blatu, jih tuširajo (slonico Gango), namestijo jim senčila (giboni, morski lev, slonica Ganga), zamegljujejo (los, severni jelen, mačji panda, slonica).
Pri zamegljevanju naprava z visokim pritiskom tekočo vodo razprši v meglo. Pri izhlapevanju te vode, pa se porablja veliko toplotne energije, zato se ozračje ohladi, so pojasnili.
Živalim v vročini prija tudi sladoled
Živalim sezonsko prilagodijo hrano.
V tem obdobju sta za živali osvežilni lubenica in melona. Pripravljajo pa jim tudi sladolede. Ribji za morska leva, zelenjavni za žirafe, slonico, medvede in druge živali.
Na vročino so občutljive tudi dvoživke in žuželke
Na visoke temperature so v ljubljanskem živalskem vrtu najmanj občutljive kamele in noji, ki so puščavske in polpuščavske živali in so prilagojene na visoke temperature v okolju.
Kamela lahko poviša podnevi telesno temperaturo na 41 stopinj Celzija, zato se manj znoji in s tem privarčuje vodo.
Običajna telesna temperatura noja pa je 40 do 42 stopinj Celzija, telesno temperaturo lahko dvigne do 47 stopinj, tako privarčuje vodo. Namesto urina izloča sečno kislino in tudi tako prihrani z vodo.
Nekatere živali se hladijo z valjanjem po blatu, druge s sopenjem
Morski levi imajo v plavutih posebne povezave in kapilarne splete, ki jim omogočajo hitro kroženje krvi pod kožo in tako oddajanje odvečne toplote. S plavutmi mahajo po zraku in se tako hladijo ter preprečujejo pregretje telesa, so razložili.
Nekateri sesalci, kot so na primer tigri in volkovi, se hladijo s sopenjem. Pri tem voda izpareva iz ust in pljuč. Hladijo se skozi jezik, sluznico v ustih in blazinice na podplatih.
Slon preko uhljev oddaja odvečno toploto. Valja se v blatu, ko voda izhlapeva, se hladi. Na hrbet si meče suho travo, ki ga varuje pred vročino.
Na visoke temperature pa so med sesalci najbolj občutljivi severni jeleni, losi in mačje pande. Vročino slabo prenašajo tudi plazilci, dvoživke in žuželke.
Kakšnih novosti se obetajo v živalskem vrtu?
Številne živali imajo v tem času mladiče, ki se igrajo, podijo po ogradah in še veliko spijo.
Obiščete lahko mladiče alpskih kozorogov, severnih jelenov, losov, damjakov, navadnih jelenov, alpak, surikat in kengurujev. Mladiči so tudi v ogradi domačih živali in otroškega živalskega vrta.
V domovanju šimpanzov odrašča mali Tai, ki je konec januarja dopolnil eno leto. Zna sedeti in hoditi, izpilil pa je tudi že plezalne sposobnosti. Še vedno se crklja v naročju mame Neže in pri njej pije mleko, kljub temu, da že poizkuša zelenjavno hrano, ki mu jo prežveči mama Neža, so povedali v živalskem vrtu.
Zavetje pred vročino
Na splošno pa naravni gozd, v katerem se nahaja Živalski vrt Ljubljana, nudi prijeten sprehod tudi poleti. Drevesne krošnje dajejo zaščito pred sončno pripeko in druženje ter opazovanje živalmi je tako prijetno tudi med vročinskimi valovi letošnjega poletja.
