Za nekatere smeti, za druge še čisto uporaben kos.
V Ljubljani se je razvila posebna kultura, povezana s kosovnimi odpadki.
Ta pojav je šel celo tako daleč, da je bil povod za ustanovitev Facebook skupine Kosovci Ljubljana: ko naletim, delim!, ki danes šteje že več kot 30.000 članov.
V skupini si Ljubljančani in drugi prebivalci prestolnice izmenjujejo informacije o tem, kje so opazili kosovne odpadke, običajno v času, ko jih stanovalci postavijo pred blok ali hišo, preden ponje pride komunalno podjetje.
Kar je za nekoga odpad, je za drugega nova priložnost
Med odpadki je pogosto še veliko uporabnih predmetov, največkrat pohištva, ki morda v enem gospodinjstvu nima več mesta, v drugem pa dobi novo življenje.
Ljudje tako objavljajo fotografije najdb, označujejo lokacije, da se lahko tisti, ki jih kakšen predmet s slike zanima, odpravijo tja in predmet vzamejo.
Ena izmed članic je zapisala:
»Našla sem popolnoma ohranjeno komodo, ki se zdaj popolnoma poda v naš hodnik. Hvala neznanemu sosedu in hvala skupnosti!«
Od zbiranja do povezovanja
Čeprav gre na prvi pogled za preprosto deljenje informacij o odpadkih, se v ozadju odvija nekaj več. Ljudje se povezujejo, pomagajo drug drugemu, skrbijo za manj odpadkov in prispevajo k ponovni uporabi.
Tudi tisti, ki ne iščejo ničesar zase, pogosto objavijo, če kaj opazijo, ker vedo, da morda prav nekdo v skupini išče, na primer, otroško posteljico, stol, kuhinjski pult ali kolo.
Vprašanja, ki jih odpira ta praksa
Kosovni odpadki so sicer namenjeni na smetišče. A praksa 'kosovcev' odpira vprašanja, ali bi morali spodbujati izmenjavo rabljenih predmetov še bolj sistematično?
Ali obstaja možnost, da bi mestne četrti imele uradne kotičke za izmenjavo pohištva ali opreme?
