Kolesarska steza, ki je hkrati tudi pločnik v podvozu Dunajske ceste, je že dolgo 'v delu'. Ljubljanska kolesarska mreža zdaj javno poziva, naj se vrne v prvotno stanje.
Po številnih zaporah podvoza Dunajske ceste, pešci in kolesarji pa so se skupaj dolgo gnetli na improvizirani poti po cestišču, je zdaj pločnik, ki je hkrati tudi kolesarska steza, odprt.
Seveda je razumljivo, da je zaradi gradnje železniških tirov in bližnje nove železniške in avtobusne postaje območje gradbišče, a gre za podhod, ki je izjemno prometen – tam vedno srečate pešce in kolesarje, ne glede na uro dneva.
Dunajska cesta velja za eno najbolj prometnih glavnih vpadnic in najdaljših cest v Ljubljani in je ena najbolj obremenjenih cest v celotni Sloveniji.
Trenutno ni razmejitve pločnika in kolesarke steze, za silo je zabetonirano – ponekod ležijo strjeni kupčki malte, med katerimi slalomirajo kolesarji, ob straneh je ograja, za njo pa luknje in kupi peska, ki je seveda raznešen povsod po podhodu.
Podhod je pločnik in kolesarska steza hkrati, po tleh je precej peska.
Kot so nam povedali na Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet ljubljanske občine, bo ureditev kolesarske in pločnikov ostala približno enaka kot pred posegi.
»Delno se bo poglobila kolesarska steza, da zagotovimo ustrezno svetlo višino,« so pojasnili bodoč izgled podhoda.
Kdaj bo podhod pod Dunajsko cesto obnovljen, še ne vedo, saj čakajo na gradbeno dovoljenje.
Medtem pa se je oglasila še Ljubljanska kolesarska mreža, s predsednikom Matejem Praprotnikom na čelu.
»Ker nič v naši ljubi državi ni samoumevno, javno pozivamo Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo Ministrstvo za infrastrukturo in Mestna občina Ljubljana, da kolesarsko in pločnik vrneta v enako (ponavljamo, enako) stanje, kot je bilo pred gradnjo,« so zapisali.
Dodali so fotografijo, kako je bil podhod videti leta 1960, ko je bil zgrajen.
»Ta odsek je krasen primerek načrtovanja še iz 60ih let, ko so se naši urbanisti učili pri Dancih.
Široka in gladka kolesarska steza, ločena z nizkim robnikom od širokega pločnika ter potek z minimalno višinsko razliko je pojem dobre infrastrukture,« so prepričani na kolesarski mreži.
Klanec zdaj bolj strm
Opomnili so še, da se je z gradnjo zaradi poglobitve povečala višinska razlika in je tako zdaj potreben večji napor, še posebej za starejše in otroke, izginila je meja med pešci in kolesarji, površina pa je zelo neudobna za vožnjo.
»Da smo že v 60-ih imeli tako kakovostno infrastrukturo, nas postavlja ob bok Nizozemcem in Dancem, žal smo potem skrenili s te poti.
Mogoče bi morali take kolesarske steze zaščititi kot kulturno dediščino,« so še zapisali na Ljubljanski kolesarski mreži.
