Visoke stolpnice rastejo kot gobe po Ljubljani. Bi morale biti še višje?
Najvišja stavba v Sloveniji je trenutno 106 metrov visok Razgledni stolp Kristal v Rogaški Slatini. Najvišji objekt v Sloveniji pa je Trboveljski dimnik, ki v višino meri 360 metrov.
Ljubljana naj bi kmalu dobila dobrih sto metrov visoko stolpnico svetovno znanega arhitekturno biroja Zaha Hadid, in sicer stolp Severnica, ki bo stal v Šiški. Tam so trenutno najvišje stolpnice Spektra, te merijo 85 metrov.
Poslovna stavba Emonika bo prav tako imela 100 metrov in bo, ko bo zgrajena, najvišja poslovna stavba v Sloveniji.
Je torej čas, da tudi v Ljubljani začno z gradnjo visokih nebotičnikov, ki imajo več kot deset nadstropij in v katerih lahko biva res veliko ljudi, podobni tistim, kot jih imajo v Hong Kongu?
To je bilo vprašanje na družabnem omrežju, prejelo pa je kup odgovorov Ljubljančanov in dnevnih migrantov v Ljubljano.
»Nebotičnike od Petkovškovega Nabrežja do Zaloga!,« je zapisal eden.
Mnogi so zapisali enostaven »ne«, drugi ob tem dodajajo »ampak: mi je pa vseeno čudno, zakaj ne uredijo urbanistične načrte in začnejo graditi višje bloke z 10 in več nadstropji«.
»Zato, ker to pač ni v skladu z urbanistično teorijo in bi to vplivalo na ’kakovost bivanja’, se pa s tem seveda ne strinjam,« pravijo drugi.
Nebotičniki ali urejen javni prevoz?
»Namesto tega naj država raje uredi javni prevoz ter infrastrukturo (predvsem vlaki) do vseh okoliških mest (Kranj, Domžale, Vrhnika, Grosuplje), pa ne bo potrebno v Ljubljani graditi toliko blokov, ker bo na koncu nekdo iz Grosupljega z vlakom potreboval do centra isto kot nekdo z avtom iz Tacna,« je predlagal drugi.
»Problem Ljubljane niso prenizki bloki, temveč prevelika območja individualnih hiš, ki segajo vse do centra mesta. Nekaj od tega je gotovo historično vrednega s starimi vilami, marsikaj pa ni,« je zapisal drugi.
»Na teh območjih bi si morali prizadevati za gradnjo gostejše zazidave, torej ali kvalitetno oblikovanih blokovskih naselij (bolj izven centra) ali poskusov oblikovanja smiselne karejske zazidave (bliže centru).
Ob vsem tem pa seveda ne pozabiti na zelene površine, ki so ključne za kvaliteto življenja v mestu - sedanje zgoščevanje mesta se dela predvsem na račun izgubljenih priložnosti za vzpostavitev zelenih površin,« je še razložil.
Decentralizacija?
Nekdo pa je izpostavil še: »Smiselno bi bilo spodbujati rast in razvoj tudi drugih slovenskih mest, ne le Ljubljane.
Že tako smo preveč centralizirani. Z zgoščevanjem treba reševati v glavnem škodljivo suburbanizacijo.«
