Današnjo predstavitev sežigalnice odpadkov v Ljubljani, ki jo pripravlja Mestna občina Ljubljana, je zaznamoval protest, ki ga je organizirala stranka Vesna.
»Za vse, ki še ne veste: sežigalnica v Ljubljana je spet na dnevnem redu! Zdaj, ko so se že odločili, bi radi javno razpravo!« so v stranki Vesna zapisali na svojem Facebook profilu in pozvali ljudi, naj se pridružijo alternativnemu javnemu dogodku pol ure pred današnjo predstavitvijo projekta sežigalnice v Ljubljani.
V Vesni nasprotujejo sežigalnici, saj se jim poraja veliko vprašanj glede vpliva, ki ga ima tovrstno onesnaževanje na okolje.
»Projekt sežigalnice vodijo kapitalski interesi manjšine«
Na dogodku so izpostavili: »Danes je žalosten dan za mesto Ljubljana, ker bodo obudili projekt sežigalnice v Ljubljani.«
Nadaljevali so: »Projekt je Mestna občina Ljubljana že opustila, ko so sprejeli strategijo 'zero waste', torej nič odpadkov. Ta pristop ne vključuje termične obdelave ali odlaganja odpadkov v kateri koli obliki.«
»Sežigalnico vodijo kapitalski interesi manjšine. Občina je odločitev sprejela sama, ne da bi v proces vključila vse ključne deležnike, zlasti pa ne prebivalcev Ljubljane v neposredni bližini kraja, kjer je načrtovana sežigalnica.«
Dodali so, da je sporno, da so razpravo o sežigalnici začeli sredi šolskih počitnic.
V stranki Levica so izpostavili, da sežigalnica ne rešuje problema odpadkov in da gre le za dobiček industrije. V Piratski stranki so izpostavili, da je to, da ljudi, ki živijo v tem okolju, niso vprašali za mnenje, sporno. Na dogodku sodeluje tudi Lista kolesarjev in pešcev.
Slednji so izpostavili: »Sežigalnica proizvaja toksične proizvode, ki povzročajo raka, srčne in pljučne bolezni.«
Prehajanje strupenih izpustov v prehransko verigo?
Pred dvema letoma je skupina 593 zdravnikov pozvala politike, naj bodo pri odločitvah, povezanih z okoljem, odgovorni, je že konec leta 2020 na spletni strani Vesne zapisal Jernej Fefer, član njihovega izvršnega odbora.
Navajal je Zdravniško zbornico Slovenije in pozval politike, naj konkretno poskrbijo za spremembo zakonodaje, ki zdaj onesnaževalcem omogoča, da zakonito izpuščajo v zrak več strupenih snovi kot v nekaterih drugih evropskih državah.
»Strupeni izpusti namreč ne onesnažujejo samo zraka, temveč se usedajo na vrtnine, prehajajo v prst in pitno vodo – s tem pa trajno tudi v prehransko verigo. V izpustih (so)sežigalnic so rakotvorne snovi, težke kovine in drugi strupi. Ljudje v njihovi okolici pogosteje zbolevajo za rakavimi obolenji bezgavk, pljuč črevesja in drugimi oblikami bolezni, kot sta astma in kronični bronhitis,« je izpostavil.
Kaj menijo o primerjavi z Dunajem?
Ko je govora o gradnji sežigalnic in se navaja primere dobre prakse v tujini, kot je dunajska sežigalnica, moramo primerjati tudi predpise, ki urejajo nadzor, mejne vrednosti izpustov in tehnologijo, so prepričani v stranki:
»Če vlada razmišlja o novih sežigalnicah, bi morala zaostriti predpise, od investitorjev pa zahtevati uporabo tehnologij, ki bodo zagotavljale spoštovanje bistveno strožjih mejnih vrednosti.«
Tukaj se jim poraja tudi vprašanje nadzora, saj trenutno velja, da mora onesnaževalec sam izbrati in plačati izvajalca meritev, kar po mnenju stranke Vesna poraja upravičen sum, da so meritve izvedene na način, ki ustreza naročniku.
