Judovska skupnost Slovenije je po dolgih letih pričakovanj dobila svoje prostore.
Judovska skupnost Slovenije je začela neodvisno delovati po slovenski samostojnosti.
Danes se je v središču Ljubljane odprla Sinagoga Ljubljana, judovska molilnica Združenja judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane, sporoča Združenje judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane.
»Pomembno je bilo, da sinagogo odpremo 9. novembra. Na dan, ko so bile leta 1938 požgane in uničene sinagoge v srednji Evropi, se v osrčju Slovenije odpira nova. To kaže na to, da nacistom ni uspelo uničiti judovske kulture v Evropi.
9. november torej ni le most v preteklost, ampak most v prihodnost,« je v svojem nagovoru poudaril Elie Rosen, predsednik Judovske skupnosti Gradec in predsednik Sinagoge Ljubljana.
»Današnja otvoritev predstavlja vašo in našo skupno prihodnost. Je novo poglavje za Nejude in Jude. Ta hiša ni folklorno kulturno središče, saj judovski kulturni center ni nujno središče Judov. Ta sinagoga slovenskim Judom pomaga, da sami premostijo duhovno in kulturno vrzel,« je prav tako poudaril Rosen.
Sinagoga Ljubljana je v prisotnosti predsednika republike zavestno odprla svoja vrata na dan spomina na novem-brske pogrome leta 1938, ko so na tako imenovano »kristalno noč« v noči z 9. na 10. november nacistične skupine napadle in razbile judovske sinagoge.
Pomanjkanje finančnih sredstev
Pred otvoritvijo Sinagoge Ljubljana zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo mogoče vzpostaviti stalne sinagoge za slovensko judovsko skupnost v Ljubljani, ki se je do odprtja Sinagoge Ljubljana opirala na začasne rešitve.
»Že vrsto let si prizadevamo za pridobitev ustreznih obrednih in družbenih prostorov. Zgodovinska povezanost judovskih občin na Slovenskem z avstrijskimi skup-nostmi je pripeljala do današnjega dogodka.
Z nesebično in močno podporo sestrske Judovske skup-nosti v Gradcu predajamo danes sinagogo svojemu namenu. Posebna zahvala gre predsedniku Ju-dovske skupnosti Gradec, Eliju Rosnu.
Udeležba Predsednika Republike pa govori o tem, da je ju-dovska skupnost prepoznana kot integralni del slovenske družbe, v kateri se Judje počutimo sproščeno, prijetno in varno,« je povedal Igor Vojtic, podpredsednik Judovske skupnosti Slovenije.
Nove prostore pozdravil tudi predsednik države
Predsednik republike Borut Pahor je ob današnjem odprtju Sinagoge Ljubljana poudaril pomen vključenosti in strpnosti. S predsednikovega kabineta so sporočili, da je dejal, da je ljubljanska sinagoga zato tudi sama po sebi znak sodelovanja judovskih skupnosti v Ljubljani in Gradcu ter hkrati simbol sožitja, vključenosti in vključujoče družbe.
»Naj se zdijo danes sirene, ki kličejo k razdeljenosti in delitvam, še tako privlačne, vendarle sem prepričan, da bo njihov čas minil in se bo vrnil čas harmonije. Seveda se ne bo vrnil sam od sebe, mi mu moramo dati krila, da pride nazaj,« je zaključil predsednik Pahor.
Simbolika modre zavese
Ena od osrednjih značilnosti ljubljanske sinagoge je modra zavesa pred svetiščem Tora, ki jo je obli-koval mladi slovenski modni oblikovalec Matic Veler, ki je končal študij na Royal College of Art v Londonu.
Vzorec zaves izvira iz tipične judovske simbolike, prilagojene potrebam molitvene sobe, in temelji na zamisli prenosa svetlobe skozi lasersko izrezan vzorec, s čimer odsev sence tvori mistično in gibljivo okolje. Umeščanje Velerjevih kosov v prostore, kot so galerije, muzeji in zdaj sinagoga, je v skladu z njegovo širšo oblikovalsko filozofijo
Izvirna zamisel, načrtovanje in udejanjenje zamisli za Sinagogo Ljubljana je posledica prizadevanj Elieja Rosna, predsednika Judovske skupnosti Gradec, ki za Judovsko skupnost Slovenije oziroma Jude v Sloveniji Sinagogo Ljubljana tudi upravlja.
