Muslimanski kulturni center je pred odprtjem razstave ob 30-letnici genocida v Srebrenici opozoril na poskuse relativizacije zgodovine. Kaj na to pravijo v Muzeju novejše zgodovine, kjer naj bi bila razstava prvotno postavljena?
V prostorih Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani so včeraj odprli razstavo z naslovom 30 let od genocida v Srebrenici - spomini prič, ki danes živijo med nami.
Razstava bi sicer morala biti na ogled v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, a so jo prestavili v prostore Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani.
Vzrok za to so nesoglasja glede vsebine uvodnega pojasnila k razstavi.
»Pri uvodnem pojasnilu, kaj je pripeljalo do genocida v Srebrenici, nikakor nismo mogli najti nekega skupnega stališča,« je na novinarski konferenci pojasnila vodja spominskega programa Ela Porić, ki je razstavo sicer označila za osrednjo programsko aktivnost.
Dodala je, da je »s strani muzeja prišel predlog, naj se uvodno pojasnilo izpusti oziroma spremeni, kar je bilo za organizatorje nesprejemljivo.
»Genocid v Srebrenici je potrebno predstaviti celostno, na podlagi zgodovinskih in pravnih dejstev, in tukaj absolutno ni možno iskati nobenih kompromisov,« je bila še jasna Porić.
Pričevanja, ki so predstavljena na razstavi, po njenih besedah brez uvodnega pojasnila absolutno nimajo nikakršnega pomena in nobene teže. Zato so razstavo prestavili.
»To seveda absolutno obžalujemo in to tudi ni bil naš cilj, vendar je bilo glede na razplet samih okoliščin to skorajda nujno,« je še dodala Porić.
Pričevanja sestavljajo zgodbe 15 pričevalcev, ki v poglobljenih intervjujih pripovedujejo o svojih izkušnjah izpred 30 let.
Mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić pa je povedal: »Razstavo pričevanj preživelih v genocidu odpiramo v času, ko se politična in družbena negotovost v Bosni in Hercegovini vnovič povečujeta in se razumevanje polpreteklih dogodkov, zlasti najbolj tragičnih, znova pomika v polje zanikanja, potvarjanja in načrtnih laži.«
Dodal je, da je treba spomin na Srebrenico ohranjati, spoštovati žrtve in se braniti pred vsemi poskusi relativizacije zgodovine.
V Muzeju novejše zgodovine medtem pravijo, da so odločitev MKC o odpovedi razstave sprejeli z obžalovanjem, o njej pa so izvedeli iz medijev.
Obtožbe o relativizaciji zgodovine zavračajo.
»Zgodovinska dejstva nikoli niso bila postavljena pod vprašaj. Čeprav je bila razstava v veliki meri že dogovorjena in pripravljena, pa dogovora o načinu podajanja vsebine uvodnega besedila nismo uspeli doseči,« so povedali za 24ur.
Spominski program 8372 živih spominov se je začel že januarja in obsega številne razstave, pogovore in druge dejavnosti, sklenil pa se bo 9. julija s spominsko slovesnostjo na ploščadi pred ljubljansko džamijo.
Slavnostna govornica bo predsednica republike Nataša Pirc Musar.
