V polovici primerov prvi sneg prvič obleži do konca novembra.
V Ljubljani prvi sneg v polovici zim obleži do konca novembra, podobno kot v sedemdesetih. Spremenilo pa se je, koliko časa ostane. Pred pol stoletja je mesto pod snegom preživelo povprečno 61 dni na leto, v zadnjih desetih zimah le še okoli 20.
Okoli konca novembra
Agencija za okolje povprečnega datuma prvega snega ne objavlja, zato smo ga izračunali sami iz dnevnih meritev na postaji Ljubljana Bežigrad za vseh 76 zim od leta 1950. Za prvi sneg smo šteli dan, ko je ob sedmih zjutraj ležal vsaj centimeter snega. Snežinke, ki se stopijo, preden pristanejo, v tem niso zajete.
V letih od 1961 do 1990 je polovica zim prvo snežno odejo dobila do 24. novembra. V letih od 1991 do 2020 do 4. decembra, v zadnjih desetih zimah pa do 30. novembra. Prvi sneg torej pride za kakšen teden ali dva pozneje kot nekoč, a razlika ni tako velika, kot bi pričakovali.
Do konca novembra je snežna odeja obležala v 18 od 30 zim v obdobju 1961–1990, v obdobju 1991–2020 v 14, v zadnjih desetih zimah v šestih. Do konca leta je skoraj vedno zapadel vsaj nekaj snega.
Od 21. oktobra do februarja
Najzgodneje je sneg v Ljubljani obležal 21. oktobra 1970. Oktobrski sneg je sicer redek, v 76 zimah se je zgodil petkrat, nazadnje 28. oktobra 2012.
Najdlje so na prvi sneg čakali pred dobrimi 50 leti. Pozimi 1974/75 je prva odeja obležala šele 20. februarja 1975, vsa zima pa je imela le šest dni snega. Po novem letu je prvi sneg prišel v devetih zimah, štirikrat po letu 2004, nazadnje januarja 2017.
Sneg danes hitro skopni
Bolj kot datum prvega snega se je spremenilo, kako dolgo ostane. Po uradnih podatkih Agencije za okolje je bilo v obdobju od 1961 do 1990 v Ljubljani povprečno 61 dni s snežno odejo na leto, v obdobju od 1991 do 2020 pa 40. V zadnjih desetih zimah je bilo dni s snegom povprečno le še 20.
Snega je tudi manj. Največja višina v zimi je bila v letih od 1961 do 1990 povprečno 38 centimetrov, v zadnjih desetih zimah 16. Pred zimo 1989/90 Ljubljana ni imela nobene zime, v kateri bi obležalo največ deset centimetrov snega. Od takrat jih je bilo devet, nazadnje pozimi 2024/25, ko so na Bežigradu največ izmerili štiri centimetre.
Tudi pomlad pride prej. Zadnji sneg je v obdobju 1961–1990 povprečno skopnel 30. marca, v zadnjih desetih zimah že 25. februarja.
Kako je bilo pred 50 leti
Pozimi 1975/76 je prvi sneg obležal 15. decembra, zima pa je imela 68 snežnih dni. Najbolj si jo Ljubljančani zapomnijo po marcu: v nekaj dneh je zapadlo več kot pol metra snega, 10. marca 1976 ga je na Bežigradu ležalo 69 centimetrov.
Naslednja zima se je začela 5. decembra 1976 in imela 51 dni s snegom. V sedemdesetih je sedem od desetih zim prvi sneg dobilo že do konca novembra.
Najbolj snežna zima v vsej vrsti je bila 1980/81, ko je sneg ležal 118 dni. Rekordna višina pa je iz februarja 1952, ko je 15. februarja na Bežigradu ležalo 146 centimetrov snega.
Zadnja prava snežna zima pred 13 leti
Zadnja zima, ki bi jo lahko primerjali s tistimi izpred pol stoletja, je bila 2012/13. Takrat je sneg ležal 74 dni, 24. februarja 2013 ga je bilo 53 centimetrov. Od takrat nobena zima ni imela več kot 28 centimetrov snega.
Lani je prva snežna odeja obležala 18. novembra, a so na Bežigradu izmerili le dva centimetra. Pretekla zima je imela 11 dni s snegom, največ 18 centimetrov v začetku januarja.
To se ujema s splošno sliko, ki smo jo pokazali v članku o toplejši Ljubljani: povprečna letna temperatura na Bežigradu je bila v obdobju 1991–2020 za 1,3 stopinje višja kot v obdobju 1961–1990.
Kaj prinaša letošnja zima
Za letošnjo zimo so napovedi negotove. Sezonski modeli za srednjo Evropo napovedujejo manj snega od povprečja, pozimi pa bo verjetno vplival tudi močan El Niño, a iz tega ni mogoče sklepati, ali in kdaj bo snežilo v Ljubljani.
Statistika pravi le to: če se bo zima ravnala po zadnjem desetletju, bo prvi sneg nekje okoli konca novembra ali v začetku decembra. Da bo obležal dlje kot nekaj dni, pa ni več samoumevno.
