P. F.
Ljubljana se pri delovanju, gradnji in načrtih za sežigalnico zgleduje po modelu, ki ga že uporablja Dunaj. Župan in deželni glavar Dunaja, Michael Ludwig, se je odzval povabilu ljubljanskega župana Zorana Jankovića in danes v Cukrarni povedal nekaj besed o njihovi uporabi sežigalnice.
»Proizvajamo toploto, ki jo uporablja na tisoče gospodinjstev. S tem imamo manj ogljikovega dioksida in ne zakopavamo odpadkov v zemljo, postali smo tudi neodvisni od plina,« je prednosti njihove sežigalnice pojasnil dunajski župan.
Poudaril je, da so bili glede svojega delovanja vedno transparentni: »Vsem smo korak za korakom pokazali, kaj delamo, in Dunajčani so se z delovanjem sežigalnic strinjali. Sežigalnice so ekološke in trajnostne, predstavljajo pomemben korak v trajnostno prihodnost.«
Bo plinsko-parna enota končana še pred zimo?
Leta 1966 je Ljubljana zaradi individualnih kurišč spadala med mesta z najbolj onesnaženim zrakom na svetu, koncentracija žveplovega dioksida je bila kar 30-krat višja od današnje, ugotavljajo v podjetju Energetika Ljubljana. Danes je 81 odstotkov stanovanj v ljubljanski občini priključenih na daljinsko energetsko oskrbo, kar pomeni priključitev na vročevod ali plinovod.
Primarni vir za proizvodnjo toplote za ogrevanje je danes uvožen premog, ki predstavlja 65 odstotkov virov za proizvodnjo toplote. 16 odstotkov prispeva les iz domačih virov, zadnjih 19 odstotkov pa je plin, ki ga prav tako uvažamo.
Mestna občina Ljubljana in Energetika Ljubljana sta predstavili načrt za razogljičenje in povečanje uporabe domačih virov energije, ki ga želita uresničiti do leta 2030. Trenutno je v zadnji fazi izgradnje objekt plinsko-parne enote, načrtujejo pa še postavitev kogeneracijskih objektov na biomaso, izgradnjo objekta za energijsko izrabo odpadkov in uporabo solarne tehnologije.
Plinsko-parna enota bo nadomestila dva od treh premogovnih blokov, želijo pa jo dokončati še pred letošnjo sezono ogrevanja.
Cilj: izključiti premog
Že po letu 2023 nameravajo za primarni vir proizvodnje toplote vzeti zemeljski plin, ki ga bodo začeli pridobivati z obratovanjem plinsko-parne enote. Povečati želijo tudi sežig lesa in s tem zmanjšati porabo premoga.
Nova struktura energentov za daljinsko ogrevanje bi tako zavzemala 20 odstotkov premoga, 20 odstotkov lesa in 60 odstotkov plina.
Dolgoročni cilj, ki ga želijo izpolniti do leta 2030, pa povsem izključuje premog. Namesto tega bi bili primerni viri lesna biomasa, gorivo iz odpadkov, plin z dodatki bioplina in vodika ter sonce.
Nova struktura, kjer bo na daljinsko energetsko oskrbo priključenih 90 odstotkov stanovanj Mestne občine Ljubljana, kot vire za proizvodnjo toplote predpostavlja 30 odstotkov lesa iz domačih virov, deset odstotkov od sonca, 30 odstotkov od uvoženega plina in 30 odstotkov iz odpadkov, ki jih bomo priskrbeli sami.
Pri oblikovanju teh strategij so upoštevali vse kriterije, ki jih je pripravila Evropska unija, trdijo na Energetiki Ljubljana. Uporabili bodo zgolj odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati, saj imajo ti odpadki ustrezno kurilno vrednost, ki se jo da uporabiti za domači vir proizvodnje toplotne in električne energije.
Izvažanje odpadkov v tujino
Interes za sežigalnice so v Sloveniji do sedaj izkazale štiri občine, in sicer Ljubljana, Maribor, Celje in Kočevje. V Ljubljani deluje največji regijski center za ravnanje z odpadki, kjer po mehansko biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov letno ostane približno 110.000 ton mešanih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati ali jih kako drugače snovno uporabiti.
Izvažamo jih v tujino, kjer iz njih pridobivajo toploto in elektriko, kar povzroča visoke stroške, ki znašajo 20 milijonov evrov letno. To tudi ni ekološko primeren način za soočanje s problemom.
Po zagotovilih Energetike Ljubljana bo objekt za energijsko izrabo odpadkov oziroma sežigalnica zgrajen z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ki zagotavljajo varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja.
Sledil bo nižjim mejnim emisijskim vrednostim od najnižje predpisanih s strani Evropske unije, meščanom pa bo omogočil nižjo ceno toplote in nižje stroške za ravnanje z odpadki.
Javno razpravo bodo še odprli
V Ljubljani sta predvideni dve lokaciji z izgradnjo sežigalnice: na Letališki in Zaloški cesti.
»Ljubljana bo mešanica Dunaja po organiziranosti in Barcelone po načinu življenja,« je predstavitev energetske oskrbe v ljubljanski občini, ki jo je pripravil Marko Agrež iz Energetike Ljubljana, komentiral Janković.
»Cene ogrevanja bodo za vse, priklopljene na vročevode, nižje za 20 odstotkov,« je zatrdil in dodal, da bodo javno razpravo na to temo še odprli.
Starejše novice
