Profile picture for user Nika Vajnhandl Nika Vajnhandl
Ustvarjeno dne
Sre, 19.5.2021 15:02
V Zdravstvenem domu Ljubljana in na Medicinski fakulteti smo preverili, zakaj v Ljubljani ni mogoče najti osebnega družinskega zdravnika.

Splošno znano je, da je v Ljubljani izredno težko dobiti osebnega družinskega zdravnika. 

V zadnjem času pa nas bralci Ljubljanainfo opozarjajo, da je priti do osebnega družinskega zdravnika v Ljubljani povsem nemogoče.

Mnogo zdravnikov je v času koronakrize prenehalo z delovnimi razmerji, novih družinskih zdravnikov ni, obstoječi pa ne zmorejo več sprejemati novih pacientov.

Trenutno ni niti enega prostega družinskega zdravnika

»Vsi družinski zdravniki v Zdravstvenem domu Ljubljana že presegajo mejo glavarinskih količnikov za odklanjanje novih zavarovanih oseb, tako da v Zdravstvenem domu Ljubljana trenutno ni družinskega zdravnika, ki bi še opredeljeval nove paciente,« povejo za Ljubljanainfo iz Zdravstvenega doma Ljubljana. 

Na področju Mestne občine Ljubljana je sicer še nekaj ambulant družinske medicine, koncesionarjev, ki še sprejemajo nove paciente.

Na Zdravstvenem domu Ljubljana pa za Ljubljanainfo poudarjajo, da nujnih pacientov vseeno ne bodo zavračali: »Vsi pacienti, ki pridejo v stik z zdravstvenimi delavci Zdravstvenem domu Ljubljana v primeru storitev, ki so nujne in za zdravljenje potrebne, so tudi oskrbljeni, ne glede na to da nimajo osebnega zdravnika v Zdravstvenem domu Ljubljana. V tem primeru se lahko obrnejo na enoto Zdravstveni dom Ljubljana, kjer so imeli nazadnje izbranega zdravnika, in sicer na sprejemno ambulanto.«

Ljubljana ni edina s to težavo

Pomanjkanje specialistov družinske medicine je težava, s katero se ne soočamo le v Ljubljani, temveč na nivoju celotne države.

V Zdravstvenem domu Ljubljana smo preverili, kje tiči težava:

»V Zdravstvenem domu Ljubljana se tako kot na nivoju celotne države soočamo z znatnim pomanjkanjem specialistov družinske medicine, zaradi premajhnega zanimanja mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine.« 

Dejstvo je, da družinski zdravniki ne želijo več delati kot po tekočem traku, temveč želijo v celoti in popolnoma vnovčiti znanje, ki jim ga je proces izobraževanja, vključno s specializacijo, nudil.

Študenti medicine imajo v zadnjem letniku študija medicine sicer predmet Družinska medicina – Primarno zdravstveno varstvo, kjer podrobno spoznajo delo v ambulanti družinske medicine. Razen tega se študentje srečajo z delom družinskega zdravnika tudi v nižjih letnikih pri predmetih Sporazumevanje, Stik z bolnikom, Motivacijske tehnike.

»S posodobljenim programom uvajamo še več možnosti, da bi se študenti seznanili z delom na tem področju,« povedo iz Medicinske fakultete v Ljubljani.

Po pogovoru s študenti medicine ti razkrivajo, da nezanimanje za specializacijo iz družinske medicine, izhaja predvsem iz tega, da ko si enkrat družinski zdravnik, težko napreduješ.

Prav tako, mnogim študentom medicine, po vsaj šestih letih študija, ni cilj zgolj pisati napotnice za specializante, povijati rane, … temveč, bi si želeli bolj razgibanega dela v medicini. 

Obstajajo pa mnogi, katerim je pestrost dela in neposreden stik z bolniki in njihovimi družinami všeč. Vendar spoznajo tudi, da je zdravnik v družinski medicini preobremenjen z mnogimi administrativnimi opravili. Vidijo tudi, da zdravniki pogosto ne more sam odločati o načinu in organizaciji svojega dela, ampak jim to v precejšnji meri predpisujejo drugi. Zaradi vsega tega je v zadnjih letih močno upadel interes mladih zdravnikov za specializacijo družinske medicine.

Iz Medicinske fakultete v Ljubljani za Ljubljanainfo razlagajo, da so leta 2013 imeli 130 novih specializantov družinske medicine, leta 2014 jih je bilo 97, leta 2018 23, letos se je na spomladanskih 55 razpisanih mest za družinsko medicino prijavilo samo 21 mladih zdravnikov.

Kako bodo težavo rešili?

Zdravstveni dom Ljubljana smo povprašali, kako bi to težavo lahko izkoreninili: »Prvi korak k temu cilju vidimo v manjši glavarini, kar je tudi, skupaj z manjšo administrativno obremenitvijo, eden od razlogov, da se ne odločajo za specializacijo na tem področju. Za rešitev problema bi bilo treba na sistemski ravni poskrbeti, da se bodo mladi zdravniki raje odločali za specializacijo iz družinske medicine.« 

V Zdravstvenem domu Ljubljana sicer aktivno načrtujejo in si prizadevajo pridobiti dodatne zaposlitve zdravnikov: »Veliko truda vlagamo v iskanje nadomestnih zdravnikov: aktiviramo tako aktivne kot že upokojene zdravnike za občasno opravljanje dela, zaposlujemo tako imenovane sobne zdravnike, deloma si pomagamo s specializanti. V primeru, da nam v določenem obdobju ne uspe zagotoviti nobenega nadomestnega zdravnika, nujne paciente sprejemajo ostali zdravniki, ki so prisotni. Specializante, ki so pred dokončanjem specialističnega izpita, takoj vključujemo v nabor zdravnikov, ki opredeljujejo nove paciente. Intenzivno si prizadevamo tudi za zaposlitev zdravnikov iz »tretjih« držav, vendar pa so postopki, ki so podlaga za prihod omenjenih zdravnikov dolgotrajni.«

Konkretni predlogi, ki jih je pripravila skupina predstavnikov stroke družinske medicine vključujejo kratkoročne in srednjeročne ukrepe: 

  • sprememba nekaterih členov zakonov, ki bi prenesli nekatera opravila z zdravnika družinske medicine na nekatere druge specialnosti in druge profile v zdravstvu 
  • sprememba nekaterih členov Pravil ZZZS, ki bi odpravila nepotrebna administrativna opravila, 
  • sprememba finančnega modela financiranja osnovnega zdravstva in družinske medicine in plačevanje normativa,
  • pooblastilo vrhu stroke družinske medicine, da bi bil enakopraven sogovornik politiki pri pripravi potrebnih sprememb za izboljšanje razmer tako kot to velja za druge klinične stroke
  • uvedba enotnega informacijskega sistema v družinski medicini
  • posebno stimuliranje mladih zdravnikov za delo v najbolj deficitarnih strokah,
  • oblikovanje direktorata za družinsko medicino na Ministrstvu za zdravje z ustreznim profilom zaposlenih, ki bi bili predani uvajanju spremembam, usklajenih s stroko družinske medicine,
  • izboljšati pogoje v družinski medicini - prostori, oprema, kadri - za kar Evropska unija ponuja sredstva.

Predloge so objavili v članku v Zdravniškem vestniku in večkrat predstavili predstavnikom Ministrstva za zdravje, ZZZS in parlamentarnim strankam in odborom in tudi bivšemu premierju.  

Starejše novice