Na družbenih omrežjih se pojavljajo lažni oglasi, ki zlorabljajo ime Lekarne Ljubljana in obljubljajo hitro hujšanje z 'čudežnimi' izdelki.
Na družbenih omrežjih se pojavljajo zavajajoči oglasi, ki zlorabljajo ime in podobo ene najbolj prepoznavnih zdravstvenih ustanov v prestolnici – Lekarna Ljubljana, poroča Zveza potrošnikov Slovenije.
Oglasi promovirajo domnevne izdelke za hujšanje in ustvarjajo vtis, da gre za preverjene izdelke iz lekarniške ponudbe. Pri tem uporabljajo logotipe, fotografije lekarniških prostorov in podobe zaposlenih, kar dodatno krepi občutek verodostojnosti.
»Lekarna Ljubljana teh izdelkov ne prodaja in z navedenimi oglasi ni povezana,« so za Zvezo potrošnikov Slovenije poudarili v Lekarnah Ljubljana.
'Čudežni' izdelki in obljube hitrih rezultatov
V oglasih se pojavljajo različna imena domnevnih izdelkov, kot so Glumasetide, Luxarise in Moringa X Berberin. Gre za tipičen vzorec zavajajočega oglaševanja, kjer se izdelki predstavljajo kot hitra rešitev za izgubo telesne teže.
Obljube so pogosto agresivne in pretirane, od 'hitrih rezultatov brez napora' do 'revolucionarnih učinkov v nekaj dneh'.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da gre za znan vzorec manipulacije potrošnikov.
»Pri izdelkih za hujšanje so posebej pogoste pretirane in nepreverjene zdravstvene trditve, ki nimajo strokovne podlage,« opozarjajo.
Kako prevaranti gradijo lažen občutek zaupanja
Prevaranti izkoriščajo zaupanje, ki ga ljudje običajno namenjajo zdravstvenim ustanovam, in ga preusmerjajo v lažen občutek varnosti.
Najpogosteje uporabljajo logotipe znanih institucij, 'strokovne' fotografije oseb v belih haljah, lažna priporočila domnevnih zdravnikov ali farmacevtov ter profesionalno oblikovane spletne strani.
Cilj je vedno enak: prepričati uporabnika, da gre za preverjen in varen izdelek.
Tveganje ni le finančno, ampak tudi zdravstveno
Takšni oglasi niso nevarni zgolj zaradi morebitne finančne škode, temveč tudi zaradi zdravstvenih tveganj. Nepreverjeni izdelki lahko vsebujejo neregulirane ali neoznačene snovi, imajo napačno deklarirane sestavine ali povzročijo neželene učinke in interakcije z zdravili.
Posebej ogrožene so ranljive skupine, kot so kronični bolniki, nosečnice in doječe matere.
Kako prepoznati zavajajoče oglase
Strokovnjaki svetujejo, da uporabniki pred vsakim klikom preverijo, ali je izdelek res na voljo na uradni spletni strani prodajalca, ali povezava vodi na preverjen vir, ali oglas obljublja nerealno hitre ali 'čudežne' rezultate ter ali so uporabljene fotografije strokovnjakov brez preverljivih referenc.
»Če obstaja dvom, se vedno obrnite neposredno na ustanovo, katere ime je uporabljeno v oglasu,« svetujejo pri Zveza potrošnikov Slovenije.
Kaj storiti, če naletite na tak oglas?
Če uporabniki naletijo na sumljiv oglas, je priporočljivo narediti posnetek zaslona, shraniti povezavo, oglasa ne deliti naprej in ga prijaviti platformi, na kateri se prikazuje.
Previdnost na spletu postaja nuja
Spletne prevare postajajo vse bolj prefinjene in težje prepoznavne. Uporaba znanih imen zdravstvenih ustanov jim daje lažen občutek legitimnosti, kar povečuje tveganje, da uporabniki nasedejo.
V digitalnem okolju zato velja preprosto pravilo: če ponudba zveni predobro, da bi bila resnična, je zelo verjetno, da to tudi je.
