Poletni meseci prinesli porast infestacij ščurkov v prestolnici.
V poletnih mesecih se Ljubljana sooča z izrazitim porastom težav s ščurki, predvsem v večstanovanjskih stavbah, kjer se ti škodljivci širijo skozi inštalacijske jaške in zaradi slabega gradbenega tesnjenja.
Po poročanju Dnevnika strokovnjaki s področja dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije beležijo kar 40 odstotkov več intervencij kot lani.
O problematiki poročajo številni stanovalci, prijave pa se kopičijo tudi pri Mestni občini Ljubljana.
Najbolj prizadeta območja: Rimska, Resljeva in Savsko naselje
Med najbolj prizadetimi območji so Rimska cesta, Resljeva cesta in Savsko naselje.
Stanovalci opozarjajo, da se ščurki pojavljajo predvsem ponoči, pogosto v velikem številu, pri čemer se širijo tudi do sosednjih ulic, kot so Igriška, Gregorčičeva, Mislejeva in Linhartova.
Posebej skrb vzbujajoče je stanje ob zunanjih jaških, kjer se ščurki zbirajo v skupinah po deset in več.
Tri vrste ščurkov, ki živijo v Sloveniji
V Sloveniji najpogosteje srečamo tri vrste ščurkov:
Nemški ali rjavi ščurek (Blattella germanica), ki je tudi najpogostejši.
Živi predvsem v toplih in vlažnih prostorih, kot so kuhinje, pekarne, restavracije, hoteli in prostori z živilsko dejavnostjo.
Orientalski oziroma črni ščurek (Blatta orientalis), ki se zadržuje v kleteh, kanalizaciji in hladnejših prostorih.
Ameriški ščurek (Periplaneta americana), ki je redek, a prisoten v toplih kletnih prostorih in toplovodnih jaških.
Kako pridejo v stanovanja?
Ščurki se pogosto prenašajo nehote, zlasti ob selitvah, z živili v embalaži, pakiranem sadju, prtljagi ali kartonskih škatlah iz trgovin.
Ko se v nekem objektu pojavijo, se lahko hitro razširijo po vseh etažah, predvsem po skupnih inštalacijskih poteh.
Zdravstvena tveganja: alergije in nalezljive bolezni
Prisotnost ščurkov ni le estetska težava, ampak predstavlja tudi resno zdravstveno tveganje.
Po pojasnilih strokovnjakov kontaminirajo hrano z značilnim neprijetnim vonjem, poleg tega pa prenašajo več patogenih mikroorganizmov, med drugim tuberkulozo, tifus, kolero, gobavost in grižo.
Poleg tega so raziskave pokazale, da so alergeni ščurkov eden glavnih sprožilcev astme pri otrocih, zlasti v mestnih okoljih.
Obsežna ameriška raziskava pod okriljem NIEHS in NIAID je že leta 2005 opozorila na to povezavo.
Nočne živali, ki jih je težko odkriti
Ker so ščurki nočne živali, jih pogosto spregledamo, dokler ne pride do resne infestacije.
Poleg tega so zelo odporni proti insekticidom, zato zatiranje ni preprosto. Za potrditev prisotnosti strokovnjaki uporabljajo lepilne pasti s feromoni, ki privabljajo ščurke in omogočajo oceno obsega okuženosti.
Klasične metode zatiranja
Najbolj uveljavljene metode vključujejo:
- Uporabo insekticidnih gelov z regulatorji rasti, ki motijo razvoj ličink.
- Tekoče insekticide, ki jih nanesejo na poti gibanja ščurkov.
- Tesnjenje razpok in gradbenih rež za preprečitev širjenja. Namestitev vab v jaške, predvsem preventivno ob remontih in rednih pregledih.
Higiena je pomembna, a ne zadostuje
Čeprav higiena pomembno vpliva na omejevanje populacije, sama po sebi ne zadošča, če se ščurki širijo po skupnih jaških.
Redno čiščenje, shranjevanje hrane v zaprtih posodah in praznjenje smeti bistveno pomagajo, a popolno izkoreninjenje zahteva strokovno pomoč.
Strokovno ukrepanje: načrt in sodelovanje stanovalcev
Ob prijavi strokovne službe opravijo vizualni pregled, namestijo pasti, identificirajo vrsto in izdelajo načrt ukrepov.
Ti vključujejo:
- gelne vabe,
- točkovno uporabo insekticidov,
- gradbeno tesnjenje,
- nadzor učinkovitosti po 14–30 dneh.
Infestacije lahko trajajo od štirih tednov do treh mesecev, odvisno od obsega.
