Ljubljanski župan Zoran Janković o svojem odnosu z nadškofom Stanislavom Zoretom in tem, kdaj sta nazadnje govorila

A kako v Ljubljani drugače potegniti črto kot z njenim županom Zoranom Jankovićem? Da gre za ikono prestolnice, potrjujejo številni znani Ljubljančani in Ljubljančanke, podvrženi našim vprašanjem v nizu intervjujev z naslovom Po lublansk. 

Koliko mu to laska, ga nismo vprašali. Morda prihodnje leto?

Ste seznanjeni s predavanjem Mirana Brvarja z naslovom Zdravniki nasprotujemo postavitvi sežigalnice v Ljubljani? Brvar pravi, da lahko do temperaturnega obrata pride do 400 metrov nad tlemi?

»S tem nisem seznanjen, sem pa seznanjen z njegovim nastopom v Cukrarni na predstavitvi sežigalnice na Dunaju. Prav bi bilo, da se drži svojega poklica, kajti višino dimnika bodo določili strokovnjaki s tega področja, to so meteorologi Agencije Republike Slovenije za okolje, na podlagi študije, ki jim je že bila predana.«

»Po njej bo dimnik visok okoli 250 metrov. Pa še to, upoštevali bomo evropsko prakso in razmišljamo o tem, da bi do vrha dimnika vodilo dvigalo, tako da bo služil tudi kot razgledna točka.«

Ste pričakovali odpor, na kakršnega ste naleteli pri razgrnitvi načrtov prenove osrednje ljubljanske tržnice in pred tem poseka na grajskem griču?

»Izpostavil bi tri projekte, pri katerih se mi nasprotovanje zdi nerazumljivo. Prva je kanal C0, ki mu po 44 kilometrih do dokončanja manjka le še 128 metrov. 

V sosednjih občnah Medvode in Vodice je že končan in ima tudi uporabno dovoljenje, vendar ga ne morejo priklopiti, dokler ne bo končan tudi pri nas. Z njim bo čista pitna voda še bolj zavarovana, kajti odpravili bomo 6400 greznic, doslej smo jih odpravili že 20.000. 

Čistilna naprava v Zalogu že ima uporabno dovoljenje.«

»Tu je še prenova tržnice. Imeli smo že gradbeno dovoljenje, ki je pred časom padlo zaradi pritožb sosedov, torej Cerkve, v teku je upravni postopek, zaključena je javna razgrnitev, sledi ustna obravnava in odločanje o gradbenem dovoljenju. 

S prenovo tržnice bodo prodajalci imeli boljše pogoje za delo, kupci pa boljšo uporabniško izkušnjo. Na predstavitvi v Mestni hiši je bilo prisotnih 123 najemnikov od 300 povabljenih in noben ni nasprotoval prenovi. Zanimalo jih je predvsem, kje bodo njihove lokacije v času prenove. Zagotovili smo jim, da jih bomo določili skupaj.

Tretji je sežigalnica na Barju. Pred nekaj tedni smo na obisku imeli skupino približno 50 ljudi, ki smo jim predstavljali projekte v Ljubljani. Pa je nekdo od njih pripomnil: proti sežigalnici so lahko samo tisti, ki ne ustvarjajo smeti. To se mi zdi zelo dober slogan.«

»Najcenejša cena ogrevanja je letos v Celju, ker imajo sežigalnico. Ni jim treba plačevati C02 kuponov. Za premog in plin se plačuje kupone, za sežigalnico ne, torej je Evropska unija že naredila razliko. Sledi Velenje s TEŠ6, nato pa je Ljubljana, prva evropska prestolnica Zero Waste. 

V Ljubljani na osebo pridelamo 550 kilogramov odpadkov, katere zdaj prevažamo na sever Evrope - naj nekdo reče, da ti prevoženi kilometri niso brez vplivov na okolje?

V Ljubljani bomo sežigali samo domače smeti, ne bomo jih uvažali. Zmogljivost celjske sežigalnice je 40.000 ton; v Mariboru načrtujejo 60.000, mi 140.000 ton. Če bo treba, bomo razpisali tudi referendum. 

Ampak ne pozabite: Evropska unija je januarja odobrila sežigalnico na Češkem. Sežigalnica bo čistejša, kot je sedaj ogrevanje na premog, saj bodo vrednosti emisije nižje od najnižje evropsko predpisanih, dimnik bo segal nad inverzijo, položnice pa bodo za 20 odstotkov cenejše. S sežigalnico bomo postali 70 odstotkov samozadostni pri ogrevanju.«

»Kar se tiče poseka, želimo zaščititi hrib ter stanovalce in druge pod njim. Obiskali smo vse stanovalce ob vznožju hriba od predora do predora in jim pojasnili, da je potrebno hrib zaradi plazenja sanirati. 

Letos poleti sem si ogledal enega od atrijev ob vznožju hriba, kamor se je usul plaz. Še sreča, da nihče ni bil poškodovan. Ustanovili smo komisijo strokovnjakov, ki jo vodi podžupan Rok Žnidaršič, imamo tudi soglasje Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave, z izbranim izvajalcem smo podpisali pogodbo, trenutno se izvaja čiščenje pobočja. 

Po novem letu se bodo začela dela. Da nismo neodgovorni pri sekanju dreves, je dober dokaz prenova Linhartove ceste, od koder smo drevesa presajali v Šmartinski park. Prav tako jih zasajamo ob vseh prenovah cest, na Ižanski, Industrijski, če omenim le nekatere. In ne pozabite, vsako leto posadimo okoli 1000 novih dreves.«

Lahko razumete strahove stanovalcev ob vznožju Grajskega griča?

»Nisem specialist za helikoptersko spravilo, ampak sklepam, da bodo z njim dvignili posekano drevo in ga prepeljali do lokacije, kjer bo deponija. Kot to počnejo v hribih. Stanovalci so lahko brez skrbi in povsem mirni, kajti država daje soglasja za helikopterski prevoz.«

V kakšnih odnosih ste z nadškofom Stanislavom Zoretom? Kdaj sta nazadnje govorila?

»Ko se srečava, si izmenjava 'dober dan'. Nazadnje sva govorila pred nekaj leti. On vabi mene na dogodke, mi njega. Zadnjih nekaj let se ne družimo. K svetim mašam ne hodim, ker sem ateist.«

Kako pa ste doživeli novico o mafijski likvidaciji na Brdu?

»Zelo žalostno je, da se to dogaja v Ljubljani, ki je po vseh kazalcih med sedmimi najbolj varnimi mesti na svetu. A kot uči zgodovina, likvidacije vedno ni mogoče preprečiti tudi z oboroženim spremstvom. 

Zame je to žalostno in nesprejemljivo, a čestitke policiji, da je bila tako uspešna. Ljubljana je še vedno eno najbolj varnih mest.«

Pojavil se je očitek, da bosta športni površini v Športnem parku Golovec ograjeni in dostopni le za nogometne klube, ki jih v njihovi mestni četrti ni. In da ne bo ustreznih rešitev za lokalna društva in šole. Kako komentirate?

»Ni treba komentirati. Gre za neosnovan očitek, saj so ga po mnenju četrtne skupnosti samoiniciativno dali v javnost igralci bejzbola. Časovnice so na športnih površinah določene, dobili pa bodo dve dodatni igrišči. 

Kaj pa Slovan, kam bodo hodili tisti otroci? In če ima nekdo tam trening, potem ne more kar vsak dostopati do površin. Bodo pa šole imele absolutno prednost, ampak počakajmo, da bosta igrišči narejeni.« 

Menite, da bi se lahko zapore Verovškove lotili kako drugače? Oziroma: je bila pri izvedbi zapore Verovškove in Vodovodne kakšna druga možnost?

»Nobene druge možnosti ni bilo. Vem, da je tam gneča. 

Me pa veseli, da nekatere farmacevtske družbe svoje razvojne oddelke iz Zahodne Evrope selijo k nam, tudi v Ljubljano. Na tem območju smo morali za en dan izklopiti vodo, so pa bile pripravljene cisterne za vsak slučaj, če bi jo v proizvodnji potrebovali. 

Nekatera podjetja so se dogovorila za delo od doma, drugod delavci na delo prihajajo ob različnih urah. Če delodajalec tega ne omogoča, potem se morajo prilagoditi. Tudi naši zaposleni so na tisti lokaciji, skoraj 1500 jih je, pa se niso pritoževali. Me pa veseli, da v Ljubljani nimamo nobene težke industrije, takšna farmacevtska podjetja bomo zagotovo podprli.«