Na današnji dan, 14.04.1895, je močan potres prizadel Ljubljano. Umrlo je 21 ljudi, od tega v centru mesta trije, 11% stavb je bilo treba porušiti, na svoji Facebook strani poroča ARSO..
Kot so še zapisali, je v Ljubljani po hudi zimi leta 1895 sledila deževna pomlad. Vreme med velikonočnimi prazniki je bilo zelo spremenljivo: v petek je bila skoraj poletna vročina, v soboto je močno deževalo.
Velikonočna nedelja pa je bila sončna, Ljubljančani so napolnili parke in promenade in se zvečer, zgodaj kot po navadi, odpravili spat. Sedemnajst minut po enajsti uri jih je predramil močan potres ki ga je spremljal grozovit hrup. Tla so se tresla, stene pokale, ostrešja škripala, leseni podi škrtali. S streh so leteli strešniki in dimniki, podirale so se manjše in večje stene. Prebivalce je v temi zajela precejšnja panika in so v naglici, le v nočnih oblačilih zapuščali svoja stanovanja in se zbirali na odprtem, kjer so molili in v grozi preživljali številne popotrese.
Velikonočni potres je nastal 14. aprila 1895 ob 22. uri in 17 minut po svetovnem času. Žarišče je nastalo v globini 16 km, njegova lokalna magnituda je bila 6,1 (Živčić in Cecić, 1998).
Največjo intenziteto, VIII-IX EMS:98, je dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in do Vodic na severu.
PREBERITE ŠE:
Potres je zajel veliko območje s polmerom približno 350 km, kar pomeni približno 385.000 km2. Naslednje jutro je pokazalo razdejanje: od 1373 zgradb, kolikor jih je takrat bilo v Ljubljani, jih je 145 bilo tako poškodovanih, da jih je bilo treba porušiti. Marsikje so v stenah zazijale velike razpoke in zaradi skoraj nenehnega tresenja tal bivanje v teh objektih ni bilo varno, še poroča ARSO na Facebooku in dodaja:
Zelo hude poškodbe je utrpela deželna bolnišnica, kot tudi številne cerkve, šole, muzeji in ostale javne zgradbe. Ljubljana je imela okoli 31 000 prebivalcev: od skupno 1373 hiš je bilo 589 pritličnih, 437 enonadstropnih, 264 dvonadstropnih, 77 trinadstropnih in 6 štirinadstropnih. Umrlo je 21 ljudi.
Smrtne poškodbe so večinoma povzročili odpadli deli dimnikov in strešnikov, nekatere pa so zasuli podrti stropi.
Nekaj jih je umrlo med reševanjem. Največje poškodbe na stavbah so nastale v premeru 18 km, od Iga do Vodic. Manjše poškodbe so nastale v polmeru okoli 50 kilometrov. Moč potresa ponazarjajo tudi podatki, da so ga čutili prebivalci Dunaja, Splita ter v italijanskih mestih Assisi, Firence in Alessandria. Glavnemu sunku je v naslednjih desetih dneh sledilo več kot 100 popotresov, ki so prebivalce še bolj begali.
Potres je povzročil ogromno gmotno škodo, ki je bila ocenjena na približno 7 milijonov goldinarjev. Posledice niso imele le negativnih učinkov, saj se je v Ljubljani po potresu marsikaj spremenilo na bolje. Ob ideji o urbanistični in arhitektonski obnovi Ljubljane je nastala tudi raziskava o gradbeno-tehničnih normativih, ki je pripeljala do prvih smernic za potresno varno gradnjo.
Več o močnih potresih v preteklosti si lahko preberete v spodnjem poročilu.
Vir: ARSO
