Psiholog opozarja na kaos v centru prestolnice, medtem ko projekt varne sobe že dve leti stoji na mestu.
Sobotno jutro v Ljubljani je po besedah psihologa, blogerja in aktivista Matica Munca vse prej kot idilično. V zapisu, ki je sprožil burne odzive na družbenih omrežjih, je brez zadržkov opisal stanje v mestnem središču in odgovornost pripisal mestni politiki.
»Problemi zasvojenosti se v prestolnici že 20 let žal urejajo brez kančka razumevanja dinamike življenja zasvojencev,« je zapisal in dodal, da mestne oblasti po njegovem mnenju sprejemajo napačne ukrepe.
Posebej kritičen je do prostorske razporeditve programov za odvisnike.
»Metadonske ambulante so še vedno v isti hiši poleg urgentne pediatrije in v neposredni bližini Metelkove ter doma starejših,« opozarja. Ob tem izpostavlja, da takšna ureditev ustvarja koncentracijo uporabnikov drog na omejenem območju.
Njegov zapis postane še ostrejši pri opisu vsakdanjih prizorov v mestu:
»Danes zjutraj je Ljubljana pokozlana in poscana po vseh vogalih. Turisti ob prvi kavi fotografirajo znamenitosti. Pet metrov nižje igle.«
Ob tem se sprašuje o javnem zdravju in varnosti: »Koga briga hepC in če se nabode kak froc? Nikogar.« Krivda na napačnem mestu?
V nadaljevanju Munc med komentarji opozarja tudi na, po njegovem mnenju, napačno usmerjanje krivde. Pogosto so namreč za stanje v središču mesta krivi alternativni kulturni prostori na Metelkovi.
»Prikladno pade kritika na klube, ker folk ne ve, da je magnet metadonska ambulanta,« meni.
Ob tem dodaja še kritiko sistemskih rešitev, ki jih vidi kot neučinkovite in birokratske. Med drugim ironično komentira, da naj bi »pet uslužbencev šlo na izobraževanje pobiranja igel in dobivajo dodatek za tvegano delo. Hm?«
Težave se širijo, rešitev pa stoji
Da problem ni omejen le na eno lokacijo, opozarjajo tudi številni drugi prebivalci. Po njihovih besedah so razmere podobne tudi drugod po Ljubljani, a najizrazitejše prav v centru, na območjih Tabora, Metelkove in Kotnikove ulice.
Tam se po navedbah prebivalcev povečuje število uporabnikov drog, ki substance uporabljajo na prostem, hkrati pa narašča količina odvrženih igel in drugih pripomočkov.
To ne pomeni le estetskega problema, temveč tudi povečano tveganje za okužbe in občutek nevarnosti.
Varna soba – rešitev na papirju
Ena izmed možnih rešitev, ki jo omenja tudi stroka, je vzpostavitev tako imenovane varne sobe – nadzorovanega prostora za uporabo drog.
Tak projekt je bil v Ljubljani odobren že leta 2023, vendar do danes še ni zaživel.
Varne sobe sicer omogočajo uporabo drog v nadzorovanem, higienskem okolju, ob prisotnosti zdravstvenega osebja. Namenjene so zmanjševanju škode, preprečevanju okužb ter umiku uporabe drog z javnih površin.
Primer dobre prakse so že uvedli v Novi Gorici, kjer naj bi se razmere po uvedbi izboljšale.
Potreba po celostnem pristopu
Strokovnjaki poudarjajo, da varna soba sama po sebi ni čudežna rešitev, lahko pa pomembno prispeva k zmanjšanju vidnih in zdravstvenih posledic odvisnosti. Ključno je, da je del širšega sistema, ki vključuje zdravljenje, socialno podporo in terensko delo.
Medtem pa ostaja vprašanje, ki ga odpira tudi Munc: ali si lahko Ljubljana še naprej privošči odlašanje?
Njegove besede, čeprav ostre, odpirajo razpravo, ki presega posamezne lokacije: kako učinkovito in predvsem kako hitro se mesto odziva na problem, ki je iz dneva v dan bolj viden.
