Preverili smo, kako je na njihove zamisli in vprašanja odgovorila Mestna občina Ljubljana.
Portal Pobude meščanov Mestne občine Ljubljana je postal obsežen arhiv mestnih težav, predlogov in želja. Trenutno vsebuje več kot 80.750 pobud in več kot 80.450 odgovorov.
Med opozorili o poškodovanih cestah, neurejenih zelenicah in prometnih težavah se skrivajo tudi precej nenavadnejši predlogi. Pregledali smo arhiv med letoma 2015 in 2025 ter izbrali nekaj najbolj zanimivih.
Pri tem ne gre vedno za klasične pobude. Nekateri zapisi so vprašanja ali pritožbe, ki so jih meščani občini poslali prek istega portala.
Javni klavir za mimoidoče
Aprila 2025 je občan predlagal, da bi mesto dobilo javni klavir, na katerega bi lahko igrali mimoidoči in tako polepšali dan drugim obiskovalcem mesta.
Predlagal je, da bi lahko uporabili tudi rabljen instrument, ki bi ga postavili pod nadstrešek in na mesto, kjer igranje zvečer ne bi motilo stanovalcev.
Mestna občina Ljubljana je odgovorila, da je zamisel zanimiva, vendar ne vidi realne možnosti za njeno izvedbo. Za klavir bi moral nekdo skrbeti, ga uglaševati in servisirati ter varovati pred vandalizmom in vremenskimi vplivi.
Občina prav tako nima primernega prostora ali denarja, namenjenega nakupu instrumenta, so mu sporočili.
Bi lahko stopnice v podhodu igrale?
Podobna glasbena pobuda se je pojavila že leta 2021. Občan je predlagal, da bi navadne stopnice v enem od ljubljanskih podhodov spremenili v interaktivno klavirsko tipkovnico.
Ob hoji po stopnicah bi se oglašali klavirski toni, zamisel pa naj bi hkrati poživila mestno jedro in spodbujala ljudi k uporabi stopnic.
Oddelek za kulturo je pobudniku svetoval, naj predlog posreduje takratnemu podžupanu Janezu Koželju. Iz odgovora ni razvidno, ali je bila zamisel pozneje še obravnavana, zagotovo pa se do zdaj ni realizirala.
Načrtovali pokopališče za živali, nato je lokacija izginila
Ena zanimivejših zgodb se nanaša na pokopališče in krematorij za hišne živali.
Občan je leta 2019 opozoril, da je v mestu veliko psov in drugih hišnih ljubljenčkov, ki bi si po njegovem mnenju zaslužili dostojnejše slovo. Občina je takrat odgovorila, da je bilo v prostorskem načrtu predvideno pokopališče za male živali z ustrezno upepeljevalnico na območju Sostrega.
Toda odgovor iz leta 2022 je bil drugačen. Javno podjetje Žale je pojasnilo, da pokopališče za male živali v prostorskem načrtu ni več opredeljeno, ker je bila nekdanja lokacija ob Cesti 13. julija uporabljena za drug namen.
Kot dodatna razloga so navedli pomanjkanje prostora za pokopavanje ljudi in majhno zanimanje za pokope živali. Po njihovih podatkih so v Mariboru od leta 2007 do začetka leta 2022 pokopali 66 živali – enega hrčka, enega zajca, devet mačk in večinoma pse.
Kenguru ali smetnjak?
Posebna pobuda iz leta 2016 se je nanašala na pitnik v podobi kenguruja pred Lutkovnim gledališčem Ljubljana.
Pobudnik je opozoril, da domačini in turisti v kengurujevo vrečo mečejo odpadke, saj očitno ne vedo, da gre za pitnik. Predlagal je postavitev dobro vidnega napisa, ki bi pojasnjeval njegovo funkcijo.
V Lutkovnem gledališču Ljubljana so odgovorili, da bodo bolj pozorni na čistočo okolice in razmislili o ustrezni označbi, ki bi bila skladna z zaščito objekta.
Premajhna za podzemno železnico?
Leta 2023 je občan predlagal uvedbo hitrejšega javnega prevoza, ki bi bil ločen od preostalega cestnega prometa. Kot možnosti je navedel tramvaj ali podzemno železnico.
Mestna občina Ljubljana je odgovorila, da aktivnosti za vzpostavitev tramvaja ali podzemne železnice ne potekajo.
Po oceni občine Ljubljana predstavlja premajhno območje, da bi bila takšna ureditev smiselna. Sistem, ki bi segal tudi zunaj mesta, pa bi presegal pristojnosti Mestne občine Ljubljana.
Pobude za tramvaj in podzemno železnico so se v prihodnosti pojavile še večkrat.
Knjigobežnica da, vendar ne v mestnem parku
Prebivalka Bežigrada je leta 2024 predlagala postavitev knjigobežnice v parku oziroma na igrišču pred osnovno šolo na Vodovodni cesti.
Gre za manjšo hišico, v kateri ljudje puščajo prebrane knjige in si izposodijo druge.
Na občini so pojasnili, da knjigobežnic ni dovoljeno pritrjevati na ulično opremo ali postavljati na javne površine, kot so mestni parki. Lahko pa stojijo na drugih primernih lokacijah, denimo pred šolami.
Petelin sredi spalnega naselja
Nekateri občani se na portal obračajo tudi zaradi sporov med sosedi. Leta 2022 je prebivalca Trnovega zanimalo, ali sme njegov sosed sredi spalnega naselja imeti petelina in kokoši.
Kot je zapisal, naj bi petelin povzročal hrup podnevi, ponoči in predvsem v zgodnjih jutranjih urah. Zaradi kikirikanja naj bi bili razburjeni tudi drugi sosedje.
Mestni inšpektorat je odgovoril, da občinski odloki tega področja ne urejajo. Pobudnika so napotili na Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Brez oblačil, a z mizo, žarom in baldahinom
Nenavadno dogajanje je leta 2023 razburilo tudi sprehajalca ob Savi. Opisal je skupino od osem do deset starejših ljudi, ki naj bi si na nabrežju postavila mizo, stole, baldahin in pripomočke za peko na žaru, pri tem pa naj bi bili brez oblačil.
Mestno redarstvo je odgovorilo, da je razkazovanje spolnih organov na javnem kraju, kadar to povzroči vznemirjenje ali zgražanje, lahko prekršek. Občanu so svetovali, naj podobne primere prijavi redarstvu oziroma policiji.
Kdaj bo mogoče kopanje v reki?
Občan je leta 2017 vprašal, kdaj bo mogoče uresničiti napovedi o kopanju v Ljubljanici.
Občina je takrat odgovorila, da kopanje zaradi posledic požara v vrhniškem Kemisu ne bo mogoče. Napovedala je nadaljnje spremljanje kakovosti vode, ob tem pa pojasnila, da je razglasitev kopalne vode v pristojnosti države.
Vprašanje se je znova pojavilo leta 2022, ko je na Ljubljanici potekala odbojka na vodi in so nekateri tekmovalci padli v reko. Občina je odgovorila, da je organizator pridobil mnenje Agencije Republike Slovenije za okolje, po katerem voda ni bila oporečna.
Udeleženci naj bi tekmovali na lastno odgovornost in niso imeli zdravstvenih težav.
