Želite biti vedno na tekočem? Izberi Ljubljanainfo kot prednostni vir na Googlu.

Pet mesecev po neurju, ki je opustošilo Komendo, so učenci in gozdarji posadili 500 sadik dreves

| v Lokalno

Pet mesecev po orkanskem neurju, ki je 10. junija v Komendi podiral strehe in drevesa, so danes v gozdu v Podborštu pri Komendi posadili 500 sadik bukve, češnje, javorja in jelke.

Na današnjem dogodku so sodelovali Zavod za gozdove Slovenije, podjetje Radenska in učenci komendske osnovne šole.

»Radenska že osmo leto obnavlja gozdove, ki so bili uničeni bodisi v požaru bodisi v kakšni ujmi, in tudi danes je tukaj tako,« je povedala Natalija Kreft Lovrenčec, predstavnica za odnose z javnostmi Radenske.

V tem času so po njenih besedah zasadili že več kot 80.000 dreves. Podjetje je Zavodu za gozdove Slovenije za obnovo gozdov na prizadetem območju namenilo sredstva za 3375 sadik. Danes so posadili okoli 500 sadik bukve, češnje, javorja in jelke, lokacijo za sajenje pa so predlagali na zavodu.

Ob vsako sadiko so zasadili tudi količek. Tako bo tisti, ki bo v prihodnjih letih čistil okoli sadik, vedel, kje rastejo, in jih ne bo po nesreči odrezal, je otrokom pojasnil predstavnik zavoda.

_DSC7688.JPG
_DSC7687.JPG
_DSC7692.JPG
_DSC7684.JPG
_DSC7685.JPG
_DSC7634.JPG
_DSC7636.JPG
_DSC7638.JPG
_DSC7639.JPG
_DSC7640.JPG
_DSC7641.JPG
_DSC7643.JPG
_DSC7648.JPG
_DSC7651.JPG
_DSC7652.JPG
_DSC7660.JPG
_DSC7662.JPG
_DSC7664.JPG
_DSC7666.JPG
_DSC7667.JPG
_DSC7669.JPG
_DSC7670.JPG
_DSC7671.JPG
_DSC7672.JPG
_DSC7673.JPG
_DSC7674.JPG
_DSC7676.JPG
_DSC7681.JPG
_DSC7682.JPG
Foto: Sašo Rakić

Uničenih okoli 150 hektarjev gozda

Na območju kamniške krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, predvsem v občini Komenda, je bilo v junijskem neurju močno poškodovanih in uničenih okoli 150 hektarjev gozda, je povedal vodja enote Miha Zabret.

Ker so uničeni deli raztreseni po približno 1500 do 1700 hektarjih površine, bodo gozdarji večino površin prepustili naravi. »Dogovor o sanaciji ter o izdelavi sanacijskega načrta je bil tak, da so te površine, oziroma luknje po domače, toliko narazen in niso tako velike, zato bomo poskusili čim več prepustiti naravni obnovi. Kakor kažejo izkušnje iz prejšnjih časov, naravna obnova zelo dobro dela,« je pojasnil Zabret. Kjer se gozd po nekaj letih ne bo zarasel sam, bodo sadike vnesli v posameznih plombah.

Na hektar sicer posadijo približno 2000 do 2500 sadik gozdnega drevja.

Pri izbiri drevesnih vrst gozdarji upoštevajo razmere, ki jih pričakujejo v prihodnje. Vlogo nosilcev sestoja bodo po Zabretovih besedah prevzeli listavci, za takšne razmere pa so trenutno najbolj prilagodljivi bukev, gaber in podobne vrste.

Video: Sašo Rakić

Pomen vzgoje in izkušnje otrok

Pri sajenju dreves so sodelovali tudi učenci Osnovne šole Komenda Moste. Ravnatelj Uroš Križanič je povedal, da se je na povabilo odzval brez oklevanja.

»Ko sem prejel pobudo, da učencem omogočimo sodelovanje pri sajenju dreves, sem se odzval nemudoma. Še preden je prišla misel iz mojega intelekta, me je prehitela intuicija, da gre za nekaj pomembnega in dobrega za nas vse,« je dejal.

Vodja projekta je govorila o pomenu sajenja za naravo in biotsko ravnovesje. Ravnatelj pa je k temu dodal, da sta enako pomembni vzgoja in izkušnja otrok, zato se je vsem udeležencem zahvalil za sodelovanje.

»Le informacijo, ki se jim močno vtisne, otroci prepoznajo kot pomembno in jo nosijo naprej v življenje,« je pojasnil. Kot je dejal, nas drevesa učijo sodelovanja in varovanja šibkejših. »Sodelujmo med seboj in z naravo. Vemo ali ne, to ves čas počnemo, ko pa prevzemamo odgovornost in razumemo stvari, je to še toliko bolj zdravo,« je sklenil.

»Nebo nad Komendo se je stemnilo«

Orkanski veter je 10. junija zvečer v Komendi poškodoval več kot sto objektov, škoda pa je bila po prvih ocenah vredna več deset milijonov evrov. Velika škoda je nastala tudi v gozdovih.

»10. junija zvečer se je, lahko rečem, nebo nad Komendo stemnilo. Prišel je nek čuden pojav, za katerega niti ne vemo, kako bi mu rekli, vendar je podiral vse pred seboj,« je zbranim povedal župan Jurij Kern.

Padale so strehe in hiše, gozdovi pa se sunkom vetra niso mogli upreti, je dodal.

Učencem je položil na srce, naj se k drevesom vračajo.

»Otroci, jaz vam želim, da boste vsako leto tukaj s šolo prišli pogledat, kako so ta vaša drevesa zrasla, in da boste gledali, da bodo ta drevesa rasla skupaj z vami,« je dejal.

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura