Prestolnica izstopa, zakaj?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v publikaciji Zdravje v občini vsako leto spremlja bolniške odsotnosti prebivalcev slovenskih občin in jih primerja z državnim povprečjem.
Podatki ne kažejo le, koliko časa so ljudje nezmožni za delo zaradi bolezni, temveč vključujejo tudi odsotnosti zaradi poškodb, nege otrok in drugih zdravstveno upravičenih razlogov.
Po podatkih NIJZ je v letu 2023 bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev Mestne občine Ljubljana v povprečju znašala 15,2 koledarskega dneva na zaposlenega oziroma samozaposlenega prebivalca.
Slovensko povprečje je v istem letu znašalo 19 dni. To pomeni, da je bilo v Ljubljani na delovno aktivnega prebivalca povprečno 3,8 dneva bolniške odsotnosti manj kot na ravni države. Podatki za Ljubljano torej kažejo, da je obseg bolniških odsotnosti v prestolnici že več let manjši od slovenskega povprečja.
Razlika znaša približno 20 odstotkov glede na slovensko povprečje.
Pomembno je poudariti, da gre za povprečje vseh delovno aktivnih prebivalcev, ne zgolj tistih, ki so bili dejansko na bolniškem dopustu. Nekateri zaposleni med letom sploh niso bili bolniško odsotni, drugi pa so bili odsotni več tednov ali mesecev.
Tudi v prejšnjih letih je bila Ljubljana pod slovenskim povprečjem
Primerjava podatkov iz prejšnjih objav inštituta za javno zdravje kaže, da manjši obseg bolniških odsotnosti v Ljubljani ni nov pojav.
V letu 2022 je bilo v Ljubljani povprečno 17,6 dneva bolniške odsotnosti na delovno aktivnega prebivalca, na ravni Slovenije pa 21,7 dneva.
Leto prej, v letu 2021, je bilo povprečje v Ljubljani 15,8 dneva, slovensko povprečje pa 19,4 dneva.
Podobno razmerje je bilo opazno tudi pred epidemijo covida-19. Leta 2019 je povprečna bolniška odsotnost v Ljubljani znašala 13,3 dneva, v Sloveniji pa 16,4 dneva.
Podatki tako kažejo, da se je obseg bolniških odsotnosti skozi leta spreminjal, Ljubljana pa je v vseh navedenih obdobjih ostajala pod državnim povprečjem.
Kaj sploh šteje kot bolniška odsotnost?
Inštitut pri izračunu uporablja kazalnik, imenovan indeks onesposabljanja. Ta prikazuje povprečno število koledarskih dni zdravstveno upravičene odsotnosti z dela na delovno aktivnega prebivalca.
Pri tem se upoštevajo odsotnosti zaradi bolezni, poškodb, nege otrok in drugih zdravstveno upravičenih razlogov.
Pomembno je, da kazalnik vključuje koledarske in ne zgolj delovnih dni. Zato 15,2 dneva bolniške odsotnosti ne pomeni nujno enakega števila izgubljenih delovnih dni.
Prav tako podatek ne pove, koliko posameznikov je bilo na bolniški, kolikokrat so bili odsotni ali kako dolgo je trajala posamezna odsotnost.
Zakaj so razlike med občinami?
Na bolniško odsotnost ne vpliva zgolj zdravstveno stanje prebivalcev. Inštitut za javno zdravje med dejavniki izpostavlja tudi delovne razmere, organizacijo dela, odnose na delovnem mestu, osebne in družinske okoliščine ter razmere na trgu dela.
Pomembna sta lahko tudi starostna struktura delovno aktivnega prebivalstva in vrsta gospodarskih dejavnosti, v katerih so ljudje zaposleni.
V dejavnostih s težjimi fizičnimi obremenitvami so lahko zdravstvena tveganja drugačna kot pri pretežno pisarniškem delu.
Zato iz podatka, da imajo Ljubljančani manj bolniških odsotnosti, ni mogoče neposredno sklepati, da so tudi bolj zdravi od prebivalcev drugih slovenskih občin. Za takšno ugotovitev bi bilo treba upoštevati še druge zdravstvene, demografske in zaposlitvene kazalnike.
Na ravni države se je obseg bolniških odsotnosti povečal
Medtem ko Ljubljana v primerjavah z državnim povprečjem izkazuje manj dni bolniške odsotnosti, strokovnjaki na ravni Slovenije opozarjajo na dolgoročnejše povečevanje odsotnosti z dela.
Po podatkih zdravstvenega statističnega letopisa je bila bolniška odsotnost v Sloveniji leta 2024 za približno 42 odstotkov večja kot leta 2015.
Tudi podatki za leto 2025 kažejo nadaljnje povečanje večine kazalnikov bolniške odsotnosti.
Med pomembnejšimi vzroki za odsotnosti na državni ravni inštitut za javno zdravje navaja bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, poškodbe zunaj dela, nalezljive bolezni, težave v povezavi z duševnim zdravjem ter rakava obolenja.
