Po Ljubljani je pred 124 leti vozil tramvaj: Je kakšna možnost, da se bo še kdaj?

Zgodovina javnega prevoza v Ljubljani se na nek način pričenja s 6. septembrom 1901, ko je po mestnih ulicah zapeljal prvi tramvaj. 

Vožnja z njim je bila na začetku prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se z njim vozili bolj iz zabave kot iz potrebe. Tako so že prvi dan prodali kar 6400 voznih listkov.

Leta 1929 se je Splošna malo železniška družba preimenovala v Električno cestno železnico in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. 

Nakupili so nova kot tudi rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestjem ter preselili remizo in remontne delavnice na Celovško cesto.

Po vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. 

Ko so se začeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. 

Maja 1953 je Mestni ljudski odbor Ljubljana ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na trolejbus in avtobus.

Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah začeli redno voziti prvi trolejbusi in avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja »ECŽ« preimenovala v »Ljubljana-Transport«. 

Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958, obdan z množico Ljubljančanov. 

Pred Magistratom se je od njega poslovil Frane Milčinski Ježek, preoblečen v Franca Jožefa, radio pa je prenašal celoten poslovilni ceremonial, ki se ga mnogi meščani in meščanke še danes z nostalgijo spominjajo.

Mnogi bi ga zopet imeli, občina pa ne

Že leta se pojavljajo pozivi, da bi namesto mestnih avtobusov imeli po Ljubljani spet tramvaje. 

A kot so na ljubljanski občini povedali za Dnevnik, vnovična uvedba tega prevoznega sredstva ekonomsko ni smiselna, bi ga pa obdržali, če bi ga že imeli.

Občina se tako raje posveča razvoju sodobnega avtobusnega omrežja in prostorskega načrtovanja, pri čemer naj bi avtobusi imeli prednost. 

O uvedbi tramvaja ali metroja na občini ne razmišljajo. Namreč, ureditev tramvaja ali metroja bi bila smiselna le v smislu izvedbe obsežnega državnega projekta.

Zato raje stavijo na avtobuse, in to brezemisijske, s pogonom na elektriko in vodik, ob tem pa na uvedbo zmogljivih avtobusnih prog s prednostjo za avtobuse.