Golovec je gozdnata vzpetina jugovzhodno od središča Ljubljane z najvišjim vrhom Mazovnik (450 metrov). Je nadaljevanje Šišenskega hriba (Rožnik) in Grajskega griča ter sestavni del Posavskega hribovja.
Čez Golovec sta v smeri sever-jugozahod (prek 443 metrov visokega Črnega Vrha) speljana tudi Pot spominov in tovarištva ter vozna makadamska cesta med Londonom in Spodnjo Hrušico.
Nekdaj je bila vzpetina Golovec pri Ljubljani večinoma gola in porasla s travo, od tod izhaja tudi njeno ime.
Golovec velja za pravi mestni gozd, za ljudi, lačne zavetja narave.
A sprehajalci in tekači opažajo, da je na Golovcu strašna prometna gneča.
»Na Golovcu je zadnje čase velika prometna gneča. Pešci se moramo umikati podivjanim voznikom. Pa to ni samo mularija – ta se vozi z motorji in povzroča neznosen hrup.
Odrasli kreteni se pripeljejo z avtom, ga parkirajo na gozdi poti, se sprehodijo pet, deset minut in se odpeljejo. A ti kreteni sploh pomislijo, kako s hrupom motijo gozdne živali?« se glasi eden izmed zapisov na spletu.
Pripeljejo se borovnic in do športnega otoka
Meščan pa se je pritožil glede smradu, ki ga povzročajo vozila.
»Prosim opravljajte redne nadzore motornega prometa na Golovcu, saj se kar naprej vozijo z avtomobili, da gredo telovadit na tisti športni otok na Golovcu, oziroma, zdaj ko bodo borovnice, se radi ljudje pripeljejo čisto do borovnic in nabirajo. Isto s kros motorji in štirikolesniki - večkrat se ’prefuravajo’ od Orel do observatorija in zasmradijo cel gozd.
Ali dajte rampo, ali pa kamere in jih oglobite. Tudi kombi LPT je zadnjič zasmradil celo cesto, razmislite o električnih vozilih za na Golovec,« je zapisal in pismo naslovil na Mestno občino Ljubljana.
Kadrovska podhranjenost ljubljanskih redarjev
Odgovorili so se iz Mestnega redarstva.
Pravijo, da so s problematiko že seznanjeni in v skladu s kadrovskimi zmožnostmi izvajajo občasne nadzore.
»Na podlagi vaše pobude smo opravili dodatni nadzor. Ker je v Mestni občini Ljubljana veliko lokacij s tovrstno problematiko zato stalnega nadzora žal ne moremo zagotoviti.
Skladno s kadrovskimi zmožnostmi bomo z nadzori lokacije nadaljevali tudi v bodoče ter zoper zaznane kršitve ustrezno ukrepali,« so zapisali redarji.
Krožna tematska pot po Golovcu
Krožno tematsko pot V gozd po zdravje je uredila Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije v okviru projekta URBforDAN (upravljanje in raba urbanih gozdov kot naravne dediščine v podonavskih mestih).
Z njo želijo obiskovalcem Golovca predstaviti blagodejne vplive mestnih gozdov na človekovo zdravje in dobro počutje – kljub motornemu prometu, ki se tam dnevno odvija, pravijo na občini.
Pot se začenja v bližini vstopne točke za Golovec na Rakovniku.
Dolga je 2,5 kilometra, vzpne se za dobrih sto metrov, vodi pa po utrjenih pohodniških poteh, pretežno po udobnih gozdnih vlakah in makadamu.
Speljana je od Velikega bajerja, pripelje na travnato razgledišče na robu gozda, vodi pod Astronomsko-geofizikalnim observatorijem Golovec, nazaj proti izhodišču.
Sedem lokacij, sedem spodbud za boljše počutje
Na poti je sedem označenih lokacij, kjer so na tablicah predstavljene vaje za boljše počutje (in zdravje) obiskovalcev: od fizične sprostitve do izboljšanja čustvenega stanja in razpoloženja, tkanja globlje povezanosti z naravo, samorefleksije.
»Naj vaše oči poiščejo mesto, kjer lahko uživate v samoti in miru. Pojdite tja. Nekajkrat mirno vdihnite in izdihnite. Sprostite ramena. Opazujte pokrajino in prisluhnite zvokom okoli sebe.«
»Lahko počepnete in se dotaknete rastline, skale ali lubja drevesa.«
»Pustite, da spokojnost okolice vpliva na vas.«
»Predstavljajte si, da lahko Narava na tem mestu sliši vaše misli. Ugotovite, kakšna sta vaše trenutno razpoloženje in stanje duha ter to šepetaje ali v mislih zaupajte temu mestu.«
To je zgolj nekaj spodbud za globlje doživljanje narave in sebe, ki jih prejemamo na poti.
Glede na izkušnje obiskovalcev takih poti v drugih državah profesor Kalevi Korpela z Univerze Tampere na Finskem, ki je razvil gozdne poti z aktivnostmi za izboljšanje počutja, priporoča, da aktivnostim na poti posvetimo od 45 do 60 minut ter jih izvajamo redno od dva- do trikrat na teden, je mogoče prebrati v opisu poti na spletni strani Mestne občine Ljubljana.
Starejše novice
