Starši opozarjajo na pomanjkanje kapacitet med poletnimi počitnicami, občina pa odgovarja, da šole zaradi dopustov učiteljev ne morejo nositi glavnega bremena varstva.
Vsako poletje se v Ljubljani ponovi enako vprašanje: kam z otroki, ko se šolsko leto zaključi, programi varstva pa hitro zapolnijo vse proste kapacitete. Celo tako hitro, da spletne strani kar padajo, starši pa že pred sedmo zjutraj sedijo pred računalniki in divje klikajo v upanju, da bodo morda dobili eno izmed razpisanih mest, ki so se tudi letos zapolnila v sekundi.
Na to opozarja občanka, ki izpostavlja, da bi bilo smiselno razmisliti o bolj sistemski rešitvi – morda celo o vključitvi osnovnih šol v poletno varstvo.
»V luči "grebenja" z počitniška varstva: zakaj en teden v poletnem času ni odprta ena Ljubljanska šola za varstvo ? Vsaka šola en teden v rajonu. Rešitev je pokrito varstvo za otroke v poletnem času! Na primer Šiška in Dravlje imata skupaj sedem šol - vsaka šola en teden, sedem tednov preskrbljeni za varstvo. Hrana zunaj šole (vzor ostalih varstev). Učitelji ne bi bili ob počitnice, delovni starši pa pomirjeni. Ali je to za učitelje prevelika žrtev?«
Ideja: vsaka šola en teden varstva
Predlog temelji na preprostem modelu rotacije. V posameznem območju Ljubljane bi osnovne šole poleti prevzele varstvo otrok po tedenskem razporedu.
V primeru Šiške in Dravelj, kjer deluje sedem osnovnih šol, bi vsaka šola organizirala en teden varstva. Tako bi bilo poletje pokrito, starši pa bi imeli bolj predvidljivo možnost vključitve otrok.
Pobudnica meni, da bi tak sistem pomenil bolj stabilno in enostavno rešitev kot trenutna razpršena ponudba programov.
Občina: šole niso organizator poletnega varstva
Na Mestni občini Ljubljana odgovarjajo, da sistem varstva otrok že obstaja, vendar temelji na različnih izvajalcih in ne na osnovnih šolah.
»Mestna občina Ljubljana vsako leto sofinancira programe počitniškega varstva, ki jih izvajajo različni organizatorji, in s tem omogoča otrokom dostop do raznolikih ter finančno dostopnih aktivnosti v času poletnih počitnic,« pojasnjujejo.
Dodajajo, da so na voljo tudi programi Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), kjer so še prosta mesta.
Ključno vprašanje: zakaj šole ne prevzamejo varstva?
Pobuda odpira tudi bolj občutljivo vprašanje: zakaj osnovne šole ne bi bile bolj vključene v organizacijo poletnega varstva?
Na občini odgovarjajo, da je razlog predvsem v organizaciji dela zaposlenih v šolstvu.
»Učitelji v času poletnih počitnic koristijo letni dopust, saj ga zaradi narave dela med šolskim letom ne morejo izrabiti v drugih terminih,« pojasnjujejo.
Zato po njihovih besedah ni mogoče pričakovati, da bi šole prevzele glavno breme počitniškega varstva.
Razprava, ki se vsako leto vrača
Čeprav Ljubljana ponuja različne oblike poletnega varstva, starši znova opozarjajo na omejene kapacitete in hitro zapolnjena mesta.
Na drugi strani občina vztraja pri modelu razpršenih programov, kjer varstvo izvajajo različni ponudniki.
Vprašanje organizacije poletnega varstva otrok tako ostaja ena izmed stalnih tem, ki se vsako leto znova vrača na mizo – brez enotne rešitve, ki bi zadovoljila vse strani.
