Cukrarna te dni dobiva še eno izmed svojih novih podob.
Arhitekturni biro Scapelab želi s prenovo Cukrarne stopiti korak bližje k uresničitvi vizije razširjenega mestnega središča in jo metaforično spremeniti v tovarno kulture.
Stavbo želijo preurediti v velik razstavni prostor ter prostor, namenjen drugim kulturnim in mladinskim aktivnostim.
Potek prenove
Majda Gostinčar, arhitektka, ki na Mestni občini Ljubljana vodi investicijo prenove galerije Cukrarna, pravi, da ko se je prostor zaradi obnove očistil in tako ponudil pogled na obstoječe zunanje stene, je bila priča prostoru izjemnih dimenzij – objekt namreč meri 80 metrov v dolžino in 22 metrov v višino.
Glavna ideja prenove je, da v notranjosti spomeniško zaščitenega objekta najde svoj prostor prva galerija sodobne umetnosti v Sloveniji.
»Prenova predvideva učvrstitev obodnih zidov, ki se varujejo kot kulturna dediščina. Znotraj je nastal ogromen, velik prostor; znotraj tega prostora z novo kovinsko konstrukcijo nastajajo galerijski prostori. En del ostaja odprt praktično do strehe. Specifika Cukrarne je tudi ta, da stavba ni bila podkletena – v okviru te investicije smo izvedli podkletitev celotnega objekta, kar je bil zelo zelo zahteven poseg, predvsem z gradbeno-tehničnega vidika: treba je bilo kopati osem metrov pod nivojem obstoječega objekta, kar je bilo zahtevno in nevarno. Je pa treba vzeti v zakup s tem pridobljene ogromne prostore v kleti, ki bodo služili galerijski dejavnosti,« pove Gostinčar.
Nov galerijski prostor
Ljubljana sicer ima kar nekaj galerij in muzejskih prostorov, nima pa velikih razstavnih prostorov. Nova Cukrarna ni predvidena kot muzej, ampak galerijski prostor, prostor kunsthalle (razstavišče), kjer se bosta kazali domača in tuja sodobna umetniška produkcija.
Kljub radikalnejšim posegom v notranjosti pa stavba ohranja značilno pročelje stavbe s 356 okni, »ki pa se vgrajujejo na novo,« pove arhitektka.
»Zunanjost je, skladno s pogoji zavoda za varstvo kulturne dediščine, varovana,« pojasnjuje. Pove še, da bo zunanji videz zgolj osvežen, »ne tako propadajoč, kot smo ga gledali v zadnjih letih«, a v bistvu brez radikalnejših sprememb.
»Objekt je imel v času injektiranja temeljev in utrjevanja sten z zunanje in notranje strani zidove ojačane z začasno kovinsko konstrukcijo, ki je namenjena temu, da se obodni zidovi med sanacijo ne bi porušili,« razloži Majda.
Skratka, pri prenovi gre za gradbeno-tehnično zahteven podvig: zaradi rušenja, izkopa kleti injektiranja sten in podobnega.
Pritličje, kot pokrit javni mestni prostor, bo zajemalo galerijo, prireditveni prostor, prostor za družabne dogodke, načrtujejo pa tudi jazz klub, specializirano knjižnico in dvorišče za prireditve.
Skupna površina razstavnih prostorov je 2800 metrov na kvadrat, kar bo omogočalo sobivanje raznovrstnih razstav in dogodkov.
Konec prenove pa nestrpno pričakuje tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković.
Poslanstvo Cukrarne
Sodelujoči pri obnovi imajo željo po kreiranju programa v sodelovanju z različnimi akterji, predvsem z lokalne scene. V ta namen so vzpostavili posvetovalne skupine na sedmih področjih; v skupinah so ustvarjalci, različni vodje prostorov ali kustosi v javnih zavodih, ki skupaj razmišljajo o poslanstvu Cukrarne.
Razmislek o programu naj bi segal onkraj zgolj umetniškega – razmišljajo, kaj je prostor umetnosti in kako bi postal prostor združevanja, prostor različnih skupnosti, prostor, ki ga bodo ljudje prepoznali kot center, stičišče oziroma vozlišče idej, znanja, projektov, dogodkov.
Ali bo Cukrarna zaživela?
Tako pri opazovalcih kot pri sodelujočih pa se poraja strah, da prostor ne bi zaživel. Za primer navajajo ploščad pred Muzejem sodobne umetnosti na Metelkovi, ki je prazna, medtem ko je na primer pred Kinom Šiška ali Moderno galerijo veliko ljudi.
Zato vodje z različnimi akterji scene razmišljajo o možnih načini oziroma modelih pristopa, da prostor ne bi sameval in da ne bi bil le razstavni prostor, čeprav je to njegova primarna vloga.
Namen nekdanje tovarne sladkorja in sodobne tovarne kulture je predvsem, da bi ljudje Cukrarno dojemali kot javni prostor.
Obnovitelji si želijo privabiti širšo publiko, torej ne le ljudi, ki jih zanima »visoka« umetnost, marveč tudi osnovnošolce, dijake, študente in druge.
Potka, ki pelje do Cukrarne
Konkretni koraki v smeri odpiranja in razpiranja Cukrarne so bili že narejeni: v predprogramu so začeli sodelovati z vzgojno-izobraževalnimi zavodi, ki so v neposredni bližini Cukrarne.
Nastal je že tudi uvodni umetniški projekt Mateja Andraža Vogrinčiča – potka, ki pelje do Cukrarne.
»Zaradi nevarnosti porušitve je bilo območje Cukrarne nekaj časa zaprto. S tem pa je bil zaprt tudi prehod od Povšetove proti mestu, ob Ljubljanici. Ta povezava je za Ljubljano zelo pomembna, saj je na nek način z zaprtjem naredila območje Most malo bolj odročnega. Za realizacijo projekta je Mestna občina Ljubljana pridobila evropska sredstva iz mehanizmov celostnih teritorialnih naložb, ki so namenjena temu, da se degradirana območja prenovijo in se vzpostavi kvaliteta, ki je pomembna za širšo okolico. V prihodnje se turisti ne bodo ustavili in se vrnili nazaj v mesto na Zmajskem mostu, ampak se bo njihova pot zagotovo podaljšala do Galerije Cukrarne ali pa še malo dlje,« razlaga Gostinčar.
Nova Cukrarna
Z deli na največjem kulturnem projektu v Sloveniji so začeli oktobra 2018. Projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, prenova pa naj bi bila končana sredi leta 2021.
»Cukrarna je objekt z mnogimi obrazi,« je dejala Gostinčar.
Zaradi bogate zgodovine se je stavba zapisala v mnoge zgodbe Ljubljančanov.
Tudi za arhitektko in ljudi, ki se ukvarjajo z današnjo prenovo, Cukrarna ni le projekt: »Prostor me navda s polnostjo, veseljem. Zdaj mogoče malo manj, saj se zapira in nastajajo galerijski prostori, ki morda niso več tako atraktivni, nimajo te širine. Nedvomno pa bodo zelo lepi. Predstavljali bodo ne samo za Ljubljano, ampak možnost razstav večjih dimenzij in tudi drugih kulturnih prireditev za celoten slovenski prostor«.
