Pol milijona evrov za Rome, a projekti stojijo

V občini Ribnica po zadnjih ocenah živi približno 220 pripadnikov romske skupnosti, največ v naselju Goriča vas, sledita Lepovče in Otavice. Gre za naselja z objekti, ki so večinoma nelegalno zgrajeni in so pogosto  na zemljiščih v tuji lasti, zato naselja niso pravno niti komunalno urejena.

Da bi preverili, kako v Ribnici pristopijo k reševanju romske problematike, katere ukrepe izvajajo in s kakšnimi omejitvami se soočajo, smo se na občino Ribnica obrnili s konkretnimi vprašanji. 

Njihovi odgovori razkrivajo obsežno delo občinskih služb, pa tudi sistemske ovire, zaradi katerih številni projekti obstanejo.

Financiranje: skoraj pol milijona evrov evidentiranih sredstev

V zadnjih petih letih je občina za romsko problematiko evidentirala 487 tisoč evrov. Ob tem posebej poudarjajo:

»Sredstva ne vključujejo vseh stroškov, ki se nanašajo na pokrivanje materialnih stroškov in stroškov plač v javnih zavodih in lokalni skupnosti, ki so bili porabljeni za romsko prebivalstvo.«

Dodajajo tudi, da so lastna proračunska sredstva namenjena za pokrivanje materialnih in kadrovskih stroškov v vseh javnih zavodih, ki se nanašajo tudi na romske prebivalce.

Ukrepanje v praksi: od delavnic in javnih del do prevoza otrok

Občina nam je predstavila celovit pregled ukrepov v letih 2023 in 2024. Ti vključujejo tako socialne in izobraževalne programe kot tudi urejanje naselij in vzdrževanje infrastrukture.

Financirali so program javnih del na Centru za socialno delo Ribnica, delavnice Rdečega križa v romskih naseljih ter delovanje komisije, ki spremlja položaj romske skupnosti. Izvajali so tudi sečnjo dreves po vetrolomu, prevoze in postavitev bivalnih enot ter vzdrževali in popravljali poti v naseljih. 

Sofinancirali so zaposlitev Romov v javnih delih pri Komunali Ribnica, financirali strokovnega delavca na centru za socialno delo, ki se posveča integraciji Romov, ter zagotavljali spremljevalca pri prevozu otrok s posebnimi potrebami. V vrtcu sofinancirajo programe za romske otroke, v osnovnih šolah pa materialne stroške glede na delež romskih učencev ter nadstandardni program mobilnega pedagoga. 

Velik del sredstev so namenili tudi za pripravo sprememb občinskega prostorskega načrta, ki vključujejo umeščanje romskih naselij. 

Občina nadaljuje s programom javnih del, financira delavnice v naseljih, zagotavlja fizično varovanje, material za nujna popravila ter prevoz vode. Izvedli so posek dreves v naselju Lepovče, plačujejo odlov potepuških živali iz romskih naselij, vzdržujejo ceste, pokrivajo stroške dela na področju romske problematike.

Sodelovanje z državo: številni obiski, malo rezultatov

Občina do državnih institucij ne skriva razočaranja. Najprej poudarjajo težave pri umeščanju romskih naselij v prostor, saj od pristojnih nosilcev urejanja prostora – predvsem ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – ne dobijo pozitivnih mnenj. 

»Za eno romsko naselje je bil narejen projekt komunalne ureditve naselja s potrebno infrastrukturo, torej vodo, elektriko in kanalizacijo, in pridobljeno gradbeno dovoljenje, a je bil ta na razpisu za urejanje romskih naselij s strani države zavrnjen. Njihova ocena sodelovanja je zato jasna.«

»Konkretnih aktivnosti ni bilo. Zelo moteče je stalno razreševanje v. d. direktorjev urada za narodnosti, kjer načeloma nimamo realnega sogovornika.«

Čeprav so občino obiskali državna sekretarka, predsednica države in vodstvo Urada za narodnosti, se po mnenju občine ni zgodilo nič, kar bi prineslo sistemske spremembe.

Bivanjske razmere: pravno in infrastrukturno neurejena naselja

V romskih naseljih so razmere po navedbah občine zelo slabe. Dostop do električne energije je večinoma zagotovljen, medtem ko je dostop do pitne vode zagotovljen zgolj delno. Večina objektov ni priključena na vodovod, kanalizacija ni urejena, ceste so makadamske. In razlog?

»Gre za nelegalno zgrajene objekte brez ustreznih upravnih dovoljenj in soglasij ter brez urejenih lastninskopravnih razmerij, zato priključitev na javno vodovodno omrežje in drugo komunalno infrastrukturo ni mogoča, kar je v svojem mnenju potrdilo tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor.«

Občina je v bližini enega izmed naselij sicer uspela urediti vodni priključek, vendar zaradi pravnih omejitev voda ne more biti pripeljana do objektov.

Ocena učinkov: »Napredka ni«

Občina ocenjuje, da kljub številnim programom napredka ne beležijo. Izpostavljajo predvsem nizko motivacijo za delo in izobraževanje ter težave v šolskem procesu.

»Romi zaradi dobre in zanesljive socialne finančne pomoči nimajo nikakršnega interesa do dela, izobraževanja in integracije.«

Dodajajo, da romski otroci pogosto ne obiskujejo vrtca in šole, mnogi ob vstopu v prvi razred ne govorijo slovenskega jezika, kar močno oteži njihovo vključevanje.

Izzivi: odpor prebivalcev, nelegalne gradnje in širjenje naselij

Med največje izzive občina uvršča velik odpor lokalnih prebivalcev do umeščanja romskih naselij v prostor, pa tudi stalno širjenje nelegalnih gradenj in posege na občinska ter zasebna zemljišča. 

Poudarjajo problem odlaganja odpadkov in odpadnega železa na kmetijskih površinah ter dodajajo, da vsaka ideja o zaščitnih ograjah takoj sproži očitke o getoizaciji.

Socialna politika po njihovem mnenju ne dosega ciljev, saj romski otroci prezgodaj opuščajo šolanje, odrasli pa zaradi izredno nizke izobrazbene strukture težko najdejo zaposlitev, hkrati pa del motivacijskih težav izhaja tudi iz percepcije, da se delo zaradi višine socialnih transferjev »ne splača«.

Program do leta 2029: ambiciozni načrti, omejeni z realnostjo

Program ukrepov v obdobju med 2024 do 2029, sprejet na občinskem svetu, predvideva tako dolgoročne kot kratkoročne ukrepe. 

Ciljajo na umeščanje nelegalnih naselij v občinskem prostorskem načrtu, ureditev naselij ter vzpostavitev dveh večnamenskih romskih centrov, ki od letošnjega septembra že delujeta. Izboljšav si želijo tudi na področju predšolske vzgoje, izobraževanja mladostnikov in odraslih, zaposlovanja preko javnih del, delovanja romskih pomočnikov v šolah, zdravstvenega osveščanja, zagotavljanja pitne vode preko zbiralnikov, mobilnosti kadrov ter varnosti občanov.

Poseben poudarek je občinski svet leta 2025 dal ukrepu zagotavljanja varnosti občank in občanov ter varovanju javnih prireditev.

Primer Ribnice zelo jasno razkriva globoko razpoko med lokalnimi prizadevanji in državno politiko. 

Občina izvaja številne ukrepe, programe in intervencije – od socialnih do infrastrukturnih – vendar brez podpore države ne more rešiti ključnih vprašanj, ki so v središču romske problematike: legalizacije naselij, komunalne ureditve in urejenih lastninskih razmerij.

Ko projekt komunalne ureditve, ki ima že pridobljeno gradbeno dovoljenje, država na razpisu zavrne, občina upravičeno opozarja na manjko usklajenosti med državno in lokalno ravnjo. 

Brez jasnih, stabilnih in operativnih državnih rešitev bodo občine še naprej nosile breme, ki presega njihove pristojnosti in zmožnosti.

Hkrati pa ostaja odprto vprašanje učinkovitosti socialne politike, ki po oceni občine ne spodbuja integracije, ampak jo v določenih segmentih zavira. Nizka izobrazbena struktura, prezgodnje opuščanje šolanja, omejene zaposlitvene možnosti in pomanjkanje želje po delu ustvarjajo začaran krog, ki ga občina poskuša presekati z novimi kadri, programi in večnamenskimi centri.

Ribnica ima pripravljen ambiciozen program ukrepov do leta 2029. A brez stabilnega sogovornika na ravni države in brez reševanja ključnih sistemskih zastojev bo napredek, kot se kaže do zdaj, ostal predvsem na papirju.