Neredko kupimo mačka v žaklju.
Kaj se pravzaprav skriva v naši nakupovalni košarici? In kaj storimo, če ugotovimo, da smo kupili ponaredek? Sveža raziskava razkriva, da se Slovenci pomena sledljivosti hrane sicer zavedamo, a pri nakupu še vedno odločilno vlogo igra cena. Prehranske goljufije pa niso redkost – in nevarnost preži prav tam, kjer jo najmanj pričakujemo.
V anketi, ki je avgusta 2024 potekala v okviru evropskega projekta WATSON in v kateri je sodelovalo 550 Slovencev, so se raziskovalci osredotočili na zaznavanje potvorb v prehranski verigi in preverjali, kako dobro znamo prepoznati zavajanje pri označevanju živil. Sodelovala je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki opozarja: največja nevarnost se skriva v predpakiranih in predelanih živilih.
Sledljivost: pomembna, a spregledana
Čeprav velika večina vprašanih pozna pojem sledljivosti – torej možnost, da ugotovimo, kdo, kje in kako je živilo pridelal – ta pri odločitvah v trgovini le redko odloča. Več kot polovica Slovencev kot ključen dejavnik nakupa izpostavi ceno, sledi okus, hranilna vrednost in varnost hrane. Sledljivost se znajde povsem na dnu lestvice – pomembna je manj kot enemu odstotku vprašanih.
Ko gre za prehranske prevare, smo Slovenci najbolj skeptični do oljčnega olja, mesa in mesnih izdelkov. Kot najmanj tvegane dojemamo mleko, vino in ribe. Več kot polovica anketiranih verjame, da so potvorbe danes pogostejše kot v preteklosti. Največ sumov se poraja pri izdelkih višjega cenovnega razreda: med, začimbe, čaji, vino in oljčno olje so v ospredju. Zelo kritični smo tudi do živil z dolgimi transportnimi potmi, multinacionalk in spletnih trgovin.
Kaj storimo, ko prevaro odkrijemo?
Vsak tretji Slovenec pravi, da je že bil osebno ogoljufan z napačno označenim živilom. Med tistimi, ki so ponaredek prepoznali, jih največ – skoraj 31 odstotkov – izdelek preprosto vrže v smeti. Nekateri ga vrnejo v trgovino ali zahtevajo vračilo denarja, manjši del pa se obrne na inšpekcijo ali proizvajalca. Vsak deseti zadeve ne prijavi – in izdelek kljub vsemu poje.
Večina vprašanih meni, da kot posamezniki nimajo moči, da bi preprečili prehranske goljufije, zato odgovornost pripisujejo državnim organom in institucijam EU. Obenem pa pričakujejo večjo angažiranost potrošniških organizacij. Zveza potrošnikov Slovenije ob tem poziva k večji ozaveščenosti, saj le dobro obvešeni potrošniki lahko prepoznajo zavajanje.
Kje največkrat nasedemo?
Po mnenju vprašanih so najbolj tvegani nakupi na tržnicah, v spletnih trgovinah in manjših lokalnih prodajalnah. A kljub skrbem večina Slovencev še vedno najraje zaupa lokalni, ekološki in slovenski hrani.
Kupiti mačka v žaklju je danes enostavneje, kot si mislimo. A prav vsakdo lahko naredi prvi korak k bolj odgovorni izbiri – s tem, da pogleda dlje od cene.
