Zaradi manjše napake je bila razveljavljena odločitev o izbiri arhitekturne rešitve za prizidek Baragovega semenišča v Ljubljani.
Neuradno gre za manjšo napako v pripravi dokumentacije, ki po pričakovanjih ne bo vplivala na končno odločitev, ampak le malenkost spremenila končno poročilo, poroča Dnevnik.
Vsak popravek v končnem poročilu po zakonu zahteva razveljavitev in ponovno potrditev s strani strokovne komisije. Pričakuje se, da bo komisija, ki ji predseduje podžupan Janez Koželj, potrdila isto arhitekturno rešitev kot konec junija, še navaja Dnevnik.
Takrat je strokovna komisija med devetimi prijavami izbrala rešitev, ki jo je pripravila skupina arhitektov s prvopodpisanim arhitektom Matejem Vozličem.
Realizacija zmagovalne arhitekturne rešitve bi po oceni avtorjev znašala 48,6 milijona evrov brez DDV. V osnutku proračuna MOL za leto 2024 lahko preberemo, da je za prizidek Baragovega semenišča predvidenih samo 19.022.808 evrov, gradnja pa naj bi se zaključila leta 2027.
Program Slovenskega mladinskega gledališča se bo v času gradnje prizidka prerazporedil po drugih prizoriščih po Ljubljani.
Prišlo je do računske napake
Iz odločitve o razveljavitvi natečaja je moč po navedbah Dnevnik prebrati, da so ob pregledu dokumentacije ugotovili, da je »prišlo do računske napake, saj je v natečajni ponudbeni dokumentaciji napačno navedena bruto površina objekta, ki ne ustreza površinam v načrtih, posledično je napačno ocenjena tudi višina investicije«.
Obrazložitev nadaljuje, da gre za računsko napako, »ki jo je vedno mogoče odpraviti«.
Kot še piše Dnevnik, je arhitekturni natečaj v javnosti naletel na mešane odzive, a so strokovnjaki na splošno pozdravili izbrano rešitev.
»Prvonagrajeni projekt je glede umestitve prizidka najbližje originalnemu Plečnikovemu projektu,« je izpostavil umetnosti zgodovinar z ZRC SAZU Damjan Prelovšek.
Arhitekt Matevž Granda pa se je v daljšem zapisu v reviji Outsider zelo kritično opredelil do natečajnega vprašanja, ki ga je karikirano opisal z navedbo »kako stlačiti ogromno novo gledališče s tremi dvoranami v nov prizidek ob Plečnikov nedokončani objekt, ki tega programa nikoli ni predvideval«.
Umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča Goran Injac se strinja, da je potrebno spoštovati Plečnikovo dediščino, a opozarja, da odnos do tradicije in kulturne dediščine ne sme biti edino vodilo, saj »obstajajo različni načini združevanja sodobne arhitekture in kulturne dediščine«.
Iz ateljeja Vozlič pa so za Dnevnik sporočili, da so v predlogu sledili tako tradiciji kot sodobnim standardom in da projekt prinaša možnost za razmislek o Plečnikovi dediščini v pogojih sodobnosti.
Pojasnili so, da je kar nekaj predlogov iskalo kontrast z originalno zasnovo, njihov predlog pa je gradil na sinergiji.
