Priljubljena sprehajalna pot je kot pot med minami. Uganete, koliko glob, ki so predpisane za 'nepobiranje kakcev' so redarji že pobrali?
Na družbenih omrežjih je odmevala objava Špele Jurglič, slovenske strokovnjakinje za komuniciranje in nekdanje televizijske novinarke, ki je med sprehodom po Golovcu opozorila na množico pasjih iztrebkov.
»V pičlih nekaj sto metrih sem naštela deset in več pasjih iztrebkov. Hvala lastnikom in občini, ki očitno meni, da so tovsrstni naravni spomeniki ključni za pristno doživetje narave,« je zapisala.
Njena objava je znova odprla vprašanje, ki v Ljubljani ni novo – koliko lastniki psov dejansko skrbijo za čiščenje za svojimi ljubljenčki.
Ljubljana ni izjema: 'težava je vidna na vsakem koraku'
Mnogi Ljubljančani opozarjajo, da nepobrani pasji iztrebki niso redkost – pojavljajo se na zelenicah med bloki, ob sprehajalnih poteh in celo v središču mesta.
Po navedbah Mestne občine Ljubljana večina lastnikov psov sicer ravna odgovorno in iztrebke pobira, a
»nevestni posamezniki še vedno povzročajo težave v skupnem prostoru«.
Psi, številke in kilogrami iztrebkov
Slovenija velja za državo ljubiteljev psov – po ocenah naj bi psa imelo približno vsako tretje gospodinjstvo.
V Ljubljani je bilo v zadnjem obdobju registriranih okoli 25.500 psov, njihovo število pa še narašča.
Če upoštevamo povprečno oceno, da pes izloči okoli 300 gramov iztrebkov na dan, to pomeni približno 125 kilogramov na leto na psa – kar v mestnem okolju hitro preraste v velik logistični in higienski problem.
Zdravstveno tveganje, ki ga marsikdo podcenjuje
Pasji iztrebki niso zgolj estetska motnja. Strokovni viri opozarjajo, da lahko vsebujejo različne bakterije, viruse in parazite, med njimi E. coli, parvoviruse in druge povzročitelje bolezni.
Posebej problematično je, ker se lahko preko onesnaženih površin okužijo tudi otroci in druge živali.
Globe: 100 evrov, a le če te ujamejo
V Ljubljani je za nepobiranje pasjih iztrebkov predpisana globa v višini 100 evrov.
A sistem nadzora ima omejitve – inšpektor lahko kaznuje le, če kršitev osebno zazna. V praksi to pomeni, da številni primeri ostanejo nekaznovani.
»Inšpektor lahko izvede postopek o prekršku takrat, ko osebno zazna kršitev,« pojasnjujejo pristojni.
Občani lahko sicer kršitve prijavijo, vendar je nato potreben dodatni nadzor.
Pariz kaznuje z DNK, Ljubljana ostaja pri klasičnem nadzoru
V nekaterih evropskih mestih so šli dlje. V Parizu denimo uporabljajo analizo pasje DNK iz iztrebkov, kar omogoča natančno identifikacijo lastnika in avtomatsko izrekanje kazni.
V Ljubljani takšnega sistema ne načrtujejo.
»O tem ne razmišljamo, saj menimo, da je globa primerna,« naj bi pojasnili na mestnem inšpektoratu.
Pasji parki in pravila: rešitev ali le del zgodbe?
Psi so lahko v Ljubljani spuščeni le v pasjih parkih, drugod pa morajo biti na povodcu. V mestu je več urejenih pasjih parkov, kjer se lahko živali prosto gibljejo.
Kljub infrastrukturi pa težava ostaja predvsem v neupoštevanju pravil na javnih površinah.
MOL: ukrepi obstajajo, a akcije trenutno ni
Mestna občina Ljubljana sicer občasno izvaja ozaveščevalne akcije, v katerih lastnikom delijo vrečke in opozarjajo na odgovorno ravnanje.
Čeprav večina lastnikov psov ravna odgovorno, ostaja del problema še vedno zelo viden v vsakdanjem mestnem prostoru.
Medtem ko se mesto širi, število psov raste, nadzor pa ostaja omejen, se vprašanje ponavlja: ali gre za problem pravil – ali za problem kulture sobivanja?
Ena stvar pa je jasna: vsak nepobran iztrebek se prej ali slej sreča z nekom, ki si ga ni želel srečati.
