Zakaj so zamenjali ime ulice, spomenik pa pustili, v čigavi pristojnosti je spomenik ter kaj pravijo zakoni o odstranjevanju spomenikov?
V Ljubljani se je pred kratkim pojavila pobuda za odstranitev kipa Borisa Kidriča, ki stoji pred Cankarjevim domom.
Pobudnik meni, da kip nima posebnega namena in da bi bil prostor bolje izkoriščen kot mestni park.
Odgovor Mestne občine Ljubljana
Oddelek za kulturo na Mestni občini Ljubljana je v odgovoru poudaril, da spomenik Borisu Kidriču ni v lasti občine, zato občina ni pristojen za kakršnekoli posege ali odstranitev, temveč naj se obrnejo na Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ki je pristojno za kulturno dediščino.
Kaj pravijo zakoni o odstranitvi spomenikov
Zakon je jasen: če je spomenik registrirana kulturna dediščina, je za njegovo odstranitev potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev.
Ministrstvo lahko soglasje izda le, če je spomenik dotrajan ali poškodovan, kar ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali ogroža varnost ljudi in premoženja.
Če je spomenik registriran, ga je treba pred odstranitvijo ponuditi v prodajo po obstoječem stanju.
Preimenovanje ulic je v pristojnosti lokalne skupnosti, odstranitev spomenikov pa urejajo državni predpisi, zato ena odločitev ne pogojuje druge.
Zakaj so ulico preimenovali, kip pa ostal
Kidričeva ulica je obstajala od leta 1952 do leta 1991, pred tem pa je bila Verdijeva, ki je bila preimenovana po italijanski okupaciji Ljubljane.
Leta 1991 so jo na podlagi odloka Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane preimenovali v Štefanovo ulico.
Kip Borisa Kidriča, visok štiri metre in iz brona, stoji še vedno na ploščadi pred Cankarjevim domom, saj ima dvojen status: spomenik lokalnega pomena in del območja spomenika Trg revolucije, ki je spomenik državnega pomena.
Po pojasnilu občine je preimenovanje ulice in odstranitve spomenikov neodvisno – sprememba imena ulice ne vpliva na status spomenika.
Kip Borisa Kidriča in njegov pomen
Boris Kidrič (10. april 1912 – 11. april 1953) je bil vodilni slovenski politik v komunistični Jugoslaviji, partizanski borec in teoretik socialistične samoupravne družbe.
Svoje politično in teoretsko delo je začel že kot mlad skojevec, hitro je postal vodja Komunistične partije Slovenije, organiziral Osvobodilno fronto in bil politični komisar partizanske vojske.
Po koncu druge svetovne vojne je postal predsednik slovenske narodne vlade in kasneje vodil ekonomsko politiko Zvezne ljudske republike Jugoslavije, kjer je oblikoval temelje socialističnega samoupravljanja.
Kidrič je opozarjal na nevarnost birokratizacije centralnega planiranja in zagovarjal ekonomsko demokracijo, kjer delavci neposredno upravljajo produkcijska sredstva.
Kip, delo kiparja Zdenka Kalina in arhitekta Borisa Kobeta, stoji pred Cankarjevim domom od leta 1960 in spominja na njegovo politično in idejno zapuščino.
