O tem, kako tehnologija ne upošteva počutja stranke.
O v Ljubljani živečem britanskem uvozniku in prodajalcu vin Jasonu Hartleyju smo na teh straneh že pisali. Nazadnje je na tapeti bil stanovanjski kompleks Schellenburg, tokrat pa so trn v njegovi peti napitnine.
-
Lokalno | 1 komentarjev»Ljubljana, kaj se je zgodilo s tabo?«
Govori o novem sistemu, ki ga je opazil v Ljubljani. Gre za POS terminale, ki ponujajo več možnosti napitnine: pet, deset, 15 odstotkov ali pa sploh ne.
Po njegovem mnenju gre za dober primer tehnologije, ki ne upošteva počutja stranke.
»Osebje je v neprijetnem položaju, ker se ponuja za napitnino. Vsaki stranki je neprijetno, ker je pod pritiskom, da da napitnino, ki je na koncu bodisi ne da bodisi da pet odstotkov, da ne izpade stiskaška. Osebje pa posledično ne dobi napitnine, ki si jo zasluži.«
Seveda ima rešitev, ki, kot prizna, ni zrasla na njegovem zelniku.
Storitev naj bo na nivoju; na računu naj bo avtomatsko napitnina v višini deset odstotkov zneska; pristojni naj poskrbijo, da bo napitnina dejansko šla v žepe osebja.
Prepričan je, da stranke temu ne bi ugovarjale: bolje deset odstotkov kot pa pritisk zaradi izbire.
