Ob današnji 80. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birdakenau in čiščenju spotikavcev na Štefanovi ulici, pred frizersko brivskim salonom v Ljubljani je pred mikrofon stopila tudi nemška veleposlanica Sylvia Groneick.
Pri čiščenju spotikavcev – iz nemškega veleposlaništva so s seboj imeli torbo s čistili in krpami - se je nemški veleposlanici Sylvii Groneick pridružila še predstavnica britanskega veleposlaništva, namestnica britanske veleposlanice v Ljubljani Helen Teasdale.
Spotikavce je z njima čistil še Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in vodja slovenske delegacije pri IHRA.
Groneick je poudarila, da »današnji dan simbolizira brutalni umor milijonov ljudi, Judov, Sintov in Romov, homoseksualcev, invalidov in vojnih ujetnikov, ki jih je politika morilskega rasnega fanatizma razglasila za nevredne življenja«.
»Ta spomin je za nas moralna dolžnost, kajti nočemo in ne smemo pozabiti, kaj se je zgodilo,«je še dejala nemška veleposlanica, ki se je potrudila in besedilo povedala v slovenščini.
Namestnica britanske veleposlanice v Ljubljani Helen Teasdale pa je med drugim povedala, Združeno kraljestvo letos predseduje Mednarodni zvezi za spomin na holokavst ter da nas spotikavci vsak dan, ko hodimo mimo njih, opominjajo na ljudi in družine, ki so pred deportacijo živeli na teh naslovih.
Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in vodja slovenske delegacije pri IHRA je dejal:
»Poleg Judov je bilo tam interniranih tudi več kot 2000 slovenskih žrtev. Več kot 1200 se jih ni vrnilo od tam. V ostalih koncentracijskih taboriščih je bilo interniranih več kot 60 tisoč Slovencev. Več kot 12 tisoč se jih ni nikoli vrnilo.
Prav je, da se spominjamo teh grozot, ki nam služijo kot opomin na to, da se takšna dejanja nikoli več ne bi ponovila.«
Umetniški projekt
Danes na več lokacijah po Ljubljani v organizaciji Judovskega kulturnega centra potekajo akcije čiščenja spotikavcev ali Tlakovcev spomina, spominskih obeležij za žrtve nacističnega preganjanja.
Ljubljana je eno od tisoč mest iz 28 evropskih držav, ki so se odzvala na pobudo za poklon žrtvam genocida.
Avgusta 2018 je Gunter Demnig položil 23 kamnov v prestolnici Slovenije, v Ljubljani.
Namestitev je potekala v prisotnosti predsednika Boruta Pahorja, organiziral pa ga je Judovski kulturni center Ljubljana v sodelovanju s Sinagogo Maribor, Thumb Teater Ljubljana in ZRC SAZU (Raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti).
Projekt se nadaljuje in do leta 2022 je bilo položenih že 68 spotikavcev na 24 lokacijah po Ljubljani.
Pred Cukrarno je bil položen »prag spotikanja«, ki je posvečen 150 judovskim beguncem in so bili tukaj nastanjeni pred deportacijo v Italijo.
V holokavstu je bilo uničene več kot 90 odstotkov slovenske judovske skupnosti, ki si po tem nikoli več ni opomogla.
Demnig citira Talmud, ki pravi, da je »oseba pozabljena šele, ko pozabimo njeno ime«.
Spotikavci nas spomnijo na osebo, ki je nekoč tam živela, spotikavci so namreč na pločnikih pred njihovim zadnjim svobodnim naslovom.
Vsak spotikavec se začne z napisom »Tukaj je živel/a …« En spotikavec pomeni eno ime, eno osebo.
»Spotikavce polagamo v spomin na judovske meščane Ljubljane, ki so bili v času II. svetovne vojne zaradi porekla izgnani iz svojih domov in odpeljani v različna koncentracijska taborišča po Evropi.
Tlakovci, prevlečeni s slojem medenine in vklesanimi osebnimi podatki posamezne žrtve, so danes postavljeni že v več sto mestih po Evropi, med drugim v Nemčiji, Avstriji, na Češkem in Madžarskem,« pa so zapisali na Mestni občini Ljubljana.
