Ljubljanica naj bi bila čista in primerna za kopanje čez dve leti, kar bo stalo 55 milijonov evrov. Preverili smo, kdaj je na Špici že bilo kopališče in kaj o kopanju v Ljubljanici pravijo tisti, ki vanjo skočijo vsako leto.
Janković je kopanje v Ljubljanici prvič napovedal leta 2006 v svoji županski predvolilni kampanji. Takrat je obljubil, da se bomo v Ljubljanici lahko kopali že leta 2012.
Čez deset let je bila ideja znova obujena: takrat je dejal, da se bomo v Ljubljanici lahko kopali lansko leto, leta 2024.
V letu 2025 je o kopanju v Ljubljanici znova spregovoril, in sicer so ga posneli med sedenjem ob novem bazenu na prenovljenem kopališču Ilirija, ki ga je otvoril pred kratkim.
Kdaj se bomo torej lahko kopali v Ljubljanici?
»Čez dve leti. Namreč, zdaj je že sklep, da se Ljubljanica preureja. Pogodbo imamo podpisani štirje.
Vrednost projekta je 55 milijonov in letos začnemo čistiti mulj, ki je naplavljen. Tako da čez dve leti bo Ljubljanica kopališče,« je Janković odgovoril na Facebooku.
Toda že v preteklih letih se je pojavljajo vprašanje, ali je Ljubljanica primerna za kopanje glede na mikrobiološke parametre in kriterije, ki jim mora zadostovati, da bi lahko bila kopalna voda in torej varna za plavalce.
Lansko leto so rezultati mikrobioloških parametrov Ljubljanice, ki jih izvajajo na ljubljanski mestni občini pokazali, da kakovost vode v reki še vedno ne zadostuje kriterijem za pridobitev statusa kopalne vode.
Do zdaj so izvedli več ukrepov za izboljšanje kakovosti vode. Največji prispevek pripisujejo izgradnji manjkajoče kanalizacije.
Poletno kopanje v Ljubljanici bi bilo osvežilno, saj ima poleti okoli 18 stopinj Celzija.
A na spletu lahko najdemo videe, kako se ljudje vsako leto kopajo v Ljubljanici. V Ljubljanico sicer radi skačejo tudi turisti.
Prvič kopališče na Špici že leta 1948
Kopališče naj bi bilo na Špici, kjer je že bilo v preteklosti.
»Dne 18. avgusta je bilo otvorjeno na Ljubljanici prvo ljudsko kopališče, kjer se bo razvedrilo delovno ljudstvo, ki s svojim neprestanim in neumornim delom pospešuje graditev socializma v naši državi,« so avgusta 1948 pisali v Slovenskem poročevalcu.
»Z gradnjo in urejanjem novih kopališč kaže naša ljudska oblast skrb in razumevanje za potrebe delovnega človeka in s tem tudi za dvig njegovega življenjskega standarda.«
Novo kopališče na Ljubljanici se je raztezalo od razvodja Ljubljanice in Grubarjevega prekopa do Prulskega mostu.
