Predsednik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih Kristjan Magdič spregovoril o izzivih, priložnostih in prihodnosti visokotehnološke rastlinjaške pridelave v Sloveniji.
V oddaji AgriNextGen - Nova generacija trajnostnega kmetijstva na televiziji IDEA je bil tokrat gost Kristjan Magdič, predsednik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih.
Sodobni rastlinjaki so danes eden ključnih elementov za večjo samooskrbo, racionalno rabo virov ter stabilno celoletno oskrbo s svežo zelenjavo.
Razvoj sodobnih rastlinjakov v veliki meri povezan s podporami evropske Skupne kmetijske politike in nacionalnimi investicijskimi ukrepi.
Počasnejši razvoj kot v tujini, a z jasnim potencialom
Sodobni rastlinjaki so v Sloveniji prisotni že nekaj časa, vendar njihov razvoj zaostaja za sosednjimi državami. Medtem ko pri nas število površin raste postopoma, se je drugod zgodila hitra ekspanzija.
Ključen razlog za slovensko zadržanost je bila predvsem skepsa in pomanjkanje znanja. Magdič poudarja, da se je v Sloveniji tehnologija uveljavljala počasneje kot v državah z dolgoletno tradicijo.
»Roko na srce, visokotehnološki rastlinjaki ali sodobne rastlinjaki niso neka strašna novost, na ta način so zelenjavo gojili že pred 40 leti,« pravi.
Sodobni rastlinjaki pa danes dokazujejo svojo vrednost: omogočajo predvidljivo pridelavo, višje donose na hektar ter pomembno zmanjšujejo sezonsko odvisnost od uvoza.
Trajnostni koncept: voda, energija in krožno gospodarstvo
Ena največjih prednosti sodobnih rastlinjakov je njihova izjemna učinkovitost pri rabi vode, energije in hranil. Vse to se sklada s cilji skupne kmetijske politike na področju blaženja podnebnih sprememb ter zmanjševanja okoljskega vpliva.
Pri vlaganju v visoko tehnologijo gre za celovit koncept, ki temelji na krožnem gospodarstvu. V rastlinjakih se uporablja kapljično namakanje, zbiranje deževnice, UV-razkuževanje odvečne vode, geotermalno ogrevanje in rekuperacija toplote.
»Naša celotna ideja je bila, da gre za čim bolj trajnostni projekt, projekt, ki ima čim manj vplivov na okolje,« razloži Magdič.
Sistem omogoča tudi 40-odstotni prihranek namakalne vode, bistveno manjšo rabo tal ter nižje emisije toplogrednih plinov na kilogram pridelka.
Izzivi: od znanja do investicij in dragih energentov
Čeprav je tehnologija zrela in učinkovita, se v Sloveniji pridelovalci srečujejo s številnimi ovirami – od iskanja usposobljenih kadrov do zahtevnih investicijskih pogojev in visokih stroškov energije.
Največja težava postaja drastično znižanje investicijskih podpor v aktualni finančni perspektivi. Po Magdičevih besedah je pri sodobnih rastlinjakih razmerje med investicijskimi stroški in podporami postalo nevzdržno.
»Če je v prejšnjih perspektivah bilo možno dobiti maksimalno tri milijone, se je šlo iz treh milijonov na 800 tisoč evrov, kar je zelo malo,« pravi Magdič.
To je tudi razlog, da se investicije v sodobne rastlinjake zaustavljajo, medtem ko sosednje države intenzivno gradijo nove površine – pogosto tudi zato, ker so njihove podpore večkrat višje kot slovenske.
Robotizacija, umetna inteligenca in prihodnost avtonomnih rastlinjakov
Slovenska rastlinjaška panoga se kljub izzivom usmerja v prihodnost. Raziskovalne institucije in podjetja že razvijajo napredne tehnologije – od robotov, ki bodo prepoznavali bolezni in napovedovali pridelek, do popolne avtomatizacije zalivanja, klime in nadzora nad rastjo.
Rastlinjaki prihodnosti bodo skoraj povsem avtonomni, kar bo razbremenilo delo ljudi in hkrati omogočilo še bolj stabilno oskrbo trga.
Magdič poudarja, da bo lahko že v nekaj letih ključno delo v rastlinjakih prevzela robotika, napredna analitika in umetna inteligenca, ki bo prilagajala rastne pogoje v realnem času.
Pomemben element pa je tudi sistem AKIS (prenos znanja, raziskave in inovacije), kjer država in Evropska unija podpirata razvoj, kot je primer financiranja razvoja robota za delo v rastlinjaku preko ARIS ter sofinanciranja ministrstva za kmetijstvo.
Za večjo samooskrbo od 25 do 30 hektarjev dodatnih rastlinjakov
Združenje pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih je izračunalo, da bi Slovenija za znatno povečanje samooskrbe z najpomembnejšimi zelenjadnicami potrebovala okoli 25 do 30 hektarjev novih visokotehnoloških rastlinjakov. To bi omogočilo stabilno pridelavo paradižnika, paprike, kumar, solate in tudi jagodičevja.
Popolna samooskrba pa po Magdičevem mnenju ni realna zgolj s sodobnimi rastlinjaki – vedno bo potrebno dopolnjevanje s sezonsko pridelavo na prostem ter z enostavnejšimi sistemi, kot so tuneli. Sodobni rastlinjaki so torej močan, a ne edini odgovor.
Slovenija ima znanje, tehnologijo in dobre prakse, da postane ena vodilnih držav v trajnostni rastlinjaški pridelavi. Razvoj pa bo mogoč le ob strateškem vlaganju, podpori države, posodobljenem izobraževalnem sistemu ter premagovanju tradicionalne zadržanosti.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
