Vodja računovodskega servisa o dvigu minimalne plače in posledicah: Telefoni kar gorijo

Luka Mesec, minister za delo, je po včerajšnji seji vlade v Podčetrtku sporočil, da bo minimalna plača v letu 2026 določena pri 1000 evrov neto, kar je za 15,97 odstotka več kot je znašala lani.

Na Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da je zvišanje minimalne plače nevarna predvolilna poteza, s katero je vlada za svoje politične interese žrtvovala gospodarstvo.

»Zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto po poti dodatne obremenitve podjetij, in ne po poti razbremenitve bruto plač, davkov in prispevkov je za gospodarstvo zaskrbljujoče,« je povedal glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Mitja Gorenšček.

Ocenil je, da je takšen dvig ekonomsko škodljiv in bo povzročil velike težave slovenskemu gospodarstvu, predvsem tistim podjetjem, ki se že zdaj borijo za svoj obstoj.

Premier Robert Golob je bil do opozoril gospodarstva kritičen. Povedal je, da se gospodarstveniki ne zavedajo, da brez zaposlenih tudi dobičkov ne bo.

»Ob vsaki priložnosti, ko morajo del dobičkov deliti z zaposlenimi, uporabijo isto retoriko, kako bo svet propadel,« je povedal.

Prispevki, stroški povračila prehrane na delo in prevoza, regres, zimski regres ...

O dvigu minimalne plače in s tem povezanimi težavami je za Sobotainfo spregovoril Miha Horvat, vodja računovodskega servisa First.

Horvat je pojasnil, da je Vlada Republike Slovenije izhajala iz neto izhodišča 1000 evrov neto, kar znaša 1481,77 evra bruto. Poudaril je, da je temu treba dodati prispevke delodajalca, ki so v višini 17,1 odstotka.

V tem strošku še sploh niso zajeti stroški povračil prehrane na delo in prevoza. Če gledamo povprečno, moramo temu strošku dodati še vsaj 200 evrov stroškov, da pridemo na strošek delodajalca 1736 evrov na enega zaposlenega z minimalno plačo.

Temu prištejemo še minimalni regres (1481,77 evra) in zimski regres (740,89 evra), kar skupno znaša 2222,66 evra na leto. Skupno stroški delodajalca na mesec za delavca z minimalno plačo znaša 2222,66 evra.

Klicev toliko, da telefoni gorijo

Horvat je pojasnil, da takšen dvig minimalne plače za podjetja predstavlja velike in stresne spremembe:

»Da ne omenim, da imamo klicev toliko, da telefoni gorijo. Definitivno bodo podjetja šla v dvig cen. Mi bomo to priporočali, če želijo preživeti, ker drugače črpajo rezerve, če jih sploh imajo.

Če ne dvignejo cen, bodo najverjetneje propadi, ker druge opcije ni.«

Ob tem je pojasnil, da je bilo za podjetja zaradi uvedbe zimskega regresa stresno že novembra in decembra prejšnje leto, in dodal, da je dvig minimalne plače za gospodarstvo zelo velika obremenitev.

Največja opcija je dvig cen

Vodja računovodskega servisa je pojasnil, da vsi, ki so na tržišču, poskušajo v tem trenutku dvigovati cene.

»Enostavno povedano: Imava proizvodnjo podjetje z desetimi zaposlenimi. Če je potrebno dvigniti stroške bodisi povečava proizvodnjo z istim številom zaposlenih, kar pomeni, da morava delati bistveno več, ali pa dvigneva ceno. Ob predpostavki, da delava isto, nisva naredila nič.

V tem trenutku je največja opcija dvig cen. Vse ostalo sledi velikim rizikom.«

Ljudje bodo imeli kvečjemu manj

Po mnenju sogovorca bodo na udaru višje minimalne plače vsa podjetja, boji pa se, da bodo dvig najbolj občutili prevozniki. Pojasnil je, da bi država morala ob tem razmisliti o olajšavah.

»Šli smo enostransko dvigovat vse prispevke in davke, nobeni strani pa nismo naredili nobene spodbude za znižanje davkov. Prva zadeva, ki bi jo morali razmisliti, je olajšava za zaposlene, da dobijo neto več ob predpostavki, da bruto plača ostane v obliki, kot je bila.

Država bi lahko šla z določenim procentom dviga minimalne plače ob predpostavki, da bi dala za to olajšavo. To bi bil pravilen ukrep. Na eni strani dvigneš, na drugi pa nekaj ponudiš. Dvignili smo enostransko, ljudje imajo občutek, da dobijo več, ampak verižna reakcija bo sprožila, da bodo vse življenjske potrebščine dražje. Vprašanje, če bodo ljudje imeli več, kvečjemu manj.«

Njegov nasvet za gospodarstvenike je zelo velika previdnost. Pojasnil je, da bo treba spremljati stroške in presoditi k ukrepom. 

»Sigurno bo potrebno delati nekaj na prihodkovni strani z dvigom cen. Celovito bo potrebno spremljati celotno delovanje, da se ugotovi, kje se lahko kaj naredi, da bo lahko podjetje normalno naprej delalo,« je pojasnil Horvat.