Kratka Židovska steza (foto: Ljubljanainfo).
Ljubljanainfo
Ned, 19.1.2025 20:00
Ljubljana ima zanimivo in razburljivo zgodovino. Tako marsikoga preseneti, da sta prav Židovska steza in Židovska ulica, ki se nahajata v samem srcu Ljubljane, eni najkrajših ulici v Ljubljani, ki imata bogato zgodovino.

Židovska ulica je bila sicer do leta 1515 v središču ljubljanskega »geta«, po katerem je bila tudi pozneje poimenovana.

Judovska četrt v Ljubljani je bila v srednjem in zgodnjem novem veku četrt Ljubljane, ki je zajemala današnji Novi in Jurčičev trg, Židovsko ulico in stezo ter Gosposko in Čevljarsko ulico.

Ljubljanska judovska četrt sicer ni bila geto v pravem pomenu besede, torej fizično ločeni del naselja znotraj mesta, ki je namenjen izključno naselitvi Judov v času srednjeveške Evrope. 

Največja koncentracija Judov je na bila sicer prav na področju današnje Židovske ulice in Židovske steze.

Kdaj točno je četrt začela obstajati, ni točno znano, največ podatkov o njenem obstoju pa je iz zadnje četrtine 15. in prve četrtine 16. stoletja.

Ostanite na tekočem v vsakem trenutku!

Prijavite se na e-novice in vsak teden prejmite na svoj e-naslov najboljše objave iz Ljubljane, ekskluzivne novice in privlačne nagradne igre.

1327 so Judje ustanovili banko v Ljubljani

Prvi zanesljivi vir o naselitvi Judov v Ljubljani je iz leta 1327 in sicer privilegij Henrika VI. Koroškega, s katerim je kot upravitelj Kranjske dovolili skupini Judov iz Čedada in Gorice, da se naselijo v Ljubljani in tu ustanovijo banko.

Slednji so se naselili na področju Novega trga, ki je bil večinoma v posesti deželnega gospoda, ki je izdal privilegij.

Posledično se je na področju med Dvornim in Novim trgom, Gosposko ulico in Ljubljanico izoblikovala četrt, ki je imela središče na današnji Židovski stezi in ulici.

Judje se niso bili prisiljeni naseliti izključno na tem področju, saj obstajajo zgodovinski viri, ki govorijo o naselitvi Judov tudi v drugih predelih Ljubljane. 

Tu je bila le največja koncentracija Judov v Ljubljani, zato kot omenjeno, to ni bil 'geto' v pravem pomenu besede.

Poleg plačila zakupnine za hiše, ki so bile v lasti deželnega gospoda, so bili Judje odgovorni za gradnjo in vzdrževanje dela mestnega obzidja, in sicer od vicedomove hiše na Novem trgu do vključno obrambnega stolpa ob Ljubljanici.

Iz zapisov je znano, da je v Ljubljani vsaj dve stoletji obstajala sinagoga oziroma molilnica, a ne obstajajo dovolj podrobni podatki, kje točno se je nahajala in katere dejavnosti so potekale v njej. 

Po ljudskem izročilu naj bi se sinagoga nahajala v hiši na današnji Židovski stezi št. 4.

Konec ljubljanske judovske četrti predstavlja leto 1515, ko je tedanji cesar Maksimilijan I. izdal mestu pravico do izgona in prepovedi ponovne naselitve Judov.

Samo ime ulice (Judengasse) se prvič pojavi leta 1517, dve leti po izgonu Judov iz Ljubljane. Konec 18. stoletja se je za to ulico pojavilo tudi ime Judova ulica.

Ulico seka Židovska steza, ki je, prav tako kot Židovska ulica, ena krajših ulic v Ljubljani.

Janez Vajkard Valvasor poroča, da je bila v njegovem času steza poimenovana kot Reverentz-Gässlein (dobesedno Uličica spoštovanja), pri čemer pa ne poroča o slovenskem imenu. 

Šele v začetku 19. stoletja, leta 1802 pa se je pojavilo ime Židovska steza oziroma Judensteig. Drugo slovensko ime za to ulico je bil tudi Judovski hod.

Komentarji (2)

Napaka zgodovine (ni preverjeno)
Maks (ni preverjeno)

Morali bi jih preimenovati že pred leti

Starejše novice