Zavarovalniški sektor je bil doslej manj izpostavljen učinkom epidemije kot nekatere druge panoge, je poudaril direktor AZN mag. Gorazd Čibej.
Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je danes predstavila stanje na slovenskem zavarovalnem trgu v času epidemije COVID-19 in ključne ugotovitve iz letnega poročila za leto 2019. Agencija je v času izjemnih okoliščin, povezanih z epidemijo COVID-19, proaktivno opravljala vse ključne naloge v okviru pristojnosti.
Delo v času epidemije
Sodelujoči so poudarili, da so na AZN preverjali kapitalsko ustreznost zavarovalnih subjektov na trgu ter uvedli obveznost tedenskega poročanja že takoj po razglasitvi epidemije sredi marca letos. Ta je vključevala pripravo ocen kratkoročnih učinkov COVID-19 v povezavi z oceno vpliva na lastna sredstva, solventnostjo in likvidnostjo družb. Pristop se je izkazal kot učinkovit in zelo dobro delujoč. »Ocenjujemo, da je zavarovalniški trg v Sloveniji po zaslugi kapitalske ustreznosti na morebitne prihodnje izzive dobro pripravljen,« je poudaril direktor agencije Gorazd Čibej. Agencija je v času epidemije spremljala tudi ukrepe zavarovalnic za nemoteno poslovanje ter škodno dogajanje, donos naložb in potek sklepanja zavarovanj.
Kakšno je bilo lansko leto
Na Agenciji so predstavili tudi letno poročilo o stanju zavarovalniškega trga v Sloveniji v letu 2019. Zavarovalnice so lani poslovale stabilno in dosegale kapitalsko ustreznost, obračunana kosmata premija zavarovalnic je znašala več kot 2,3 milijarde evrov, obračunana kosmata premija pozavarovalnic pa dobrih 314 milijonov evrov.
Agencija je v času izjemnih okoliščin, ki jim je botrovala razglasitev epidemije COVID-19, proaktivno opravljala vse ključne naloge v okviru svojih pristojnosti. »V skladu s spremenjenimi razmerami in zaradi spremljanja kapitalske ustreznosti in preverjanja potencialnih tveganj za subjekte na trgu je Agencija uvedla obveznost tedenskega poročanja od 16. marca dalje. Prav tako je sprejela tudi določene ukrepe v povezavi s tem, pri čemer je spremljala ukrepe zavarovalnic za nemoteno poslovanje, prav tako je spremljala tudi dogajanja v povezavi s sklepanjem zavarovanj, škodnim dogajanjem, in donosom naložb,« je pojasnil direktor AZN mag. Gorazd Čibej.
Niko Erker, namestnik direktorja Agencije in vodje Sektorja za analize in mednarodne zadeve, je kot pomembno izpostavil tudi priporočilo, ki ga je Agencija v marcu na zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe naslovila glede izplačevanja dividend. »V priporočilu smo zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe pozvali k začasnemu zadržanju izplačila dividend vsaj do 1. oktobra 2020.« Poslovanje zavarovalnic v času epidemije COVID-19 se je v večji meri oprlo na digitalizacijo. »To je prineslo nekatere prednosti, pa tudi določene izzive.«
Kako je korona pospešila digitalizacijo
Življenjske zavarovalnice so imele sprva določene težave pri ugotavljanju identitete zavarovalcev, vendar so to kmalu uspešno rešile, je dejal Slavko Kavšek, namestnik direktorja in vodja Sektorja za nadzor.
Čibej je predstavil ključne ugotovitve o nadzoru zavarovalniškega trga v Sloveniji za leto 2019. Poudaril je stabilno poslovanje in kapitalsko ustreznost zavarovalnic in pozavarovalnic na trgu. Obračunana kosmata premija zavarovalnic je znašala več kot 2,3 milijarde evrov, obračunana kosmata premija pozavarovalnic pa dobrih 314 milijonov evrov.
Tako zavarovalnice kot pozavarovalnice so v letu 2019 dosegle pozitiven čisti poslovni izid. Pri prvih je bil pozitiven čisti poslovni izid znašal 161,6 milijona evrov. Pri pozavarovalnicah je bil pozitiven čisti poslovni izid 41,7 milijona evrov. Količnik kapitalske ustreznosti je za zavarovalnice znašal v povprečju 217 % in za pozavarovalnice 282 %.
»Izmed pomembnejših dogodkov lanskega leta naj izpostavim, da je s februarjem 2019 v veljavo stopil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu, ki prinaša višjo raven zaščite imetnikov zavarovalnih polic, še kakovostnejše informacije za potrošnike in boljša pravila poslovanja za prodajalce zavarovanj,« je razložil Čibej.
