STA
Sob, 30.10.2021 12:56
Brezposelnost mladih upada že od leta 2013, se je pa njihov priliv na Zavod RS za zaposlovanje ob začetku pandemije covida-19 povečal.

Tudi zato namerava ministrstvo za delo okrepiti aktivnosti za hitrejši prehod mladih iz sfere izobraževanja na trg dela, med drugim s skoraj 30 milijonov evrov vrednim projektom, ki ga bo zagnalo prihodnje leto.

Velik priliv mladih v evidenco brezposelnih na začetku pandemije

Slovenija beleži zelo ugodno stanje na trgu dela, številna vrata delodajalcev so tako odprta tudi mladim. Po podatkih, ki so jih STA posredovali z zavoda za zaposlovanje, je bilo v skupini od 15. do 29. leta največ brezposelnih oktobra 2005, in sicer 37.051, septembra letos pa je bil uradno brez dela le še 11.501 mlad človek, kar je najmanj doslej.

Ne glede na optimistične številke pa je bil v začetku pandemije priliv brezposelnih mladih v evidenco pri zavodu velik.

Tudi zato so se na ministrstvu za delo odločili za ukrepanje.

Najmanj 4000 zaposlitev mladih za nedoločen čas

V načrtu za okrevanje in odpornost je tako tudi projekt za hitrejši vstop mladih na trg dela, ki naslavlja ključne izzive, s katerimi se soočajo mladi, ki iščejo službo.

Med drugim gre za pomanjkanje delovnih izkušenj in kompetenc ter za veliko pojavnost zaposlovanja v nestandardnih oblikah dela, kot so pogodbe o zaposlitvi za določen čas, študentsko delo, ekonomsko odvisne osebe itd.

»Z zagotavljanem pridobivanja delovnih izkušenj in spodbujanjem zaposlovanja za nedoločen čas se dolgoročno krepi tudi večja odpornost mladih zaposlenih na nihanja v gospodarstvu ob nastopu kriz,« verjamejo na ministrstvu.

V okviru projekta, ki bo osredotočen na mlade do vključno 25. leta, je predvidenih najmanj 4000 zaposlitev mladih za nedoločen čas. Na ministrstvu nameravajo ta cilj doseči s subvencijami za zaposlitev za nedoločen čas.

Večja socialna varnost za mlade

Mladim naj bi na ta način zagotovili večjo socialno varnost ter hitrejši in stabilnejši vstop na trg dela, jim omogočili pridobitev potrebnih praktičnih izkušenj, ki jih pri tej starosti še ne premorejo, da bi lahko konkurirali na trgu dela, prav tako naj bi se z vključevanjem v usposabljanje in izobraževanje povečale njihove kompetence.

Kot je še razvidno iz dokumenta, ki ga je v ob prevzemu predsedovanja EU potrdila Evropska komisija, bodo ukrepi oblikovani tako, da bodo za sklenitev delovnega razmerja motivirali tako mlade kot delodajalce.

Delodajalec naj bi zagotovil ustreznega mentorja

Spodbude za delodajalce, ki bodo zaposlili mlade do 25. leta, naj bi bile namreč take, da bodo odtehtale prednosti predvsem študentskega dela in drugih nestandardnih oblik dela.

Delodajalec naj bi se ob tem zavezal k zagotovitvi ustreznega mentorja, ki bo mladega zaposlenega spremljal v času subvencioniranja zaposlitve, mu nudil pomoč in ga usposabljal na konkretnem delovnem mestu.

»Pri tem se spodbuja medgeneracijsko sodelovanje mlade novozaposlene osebe in starejšega, izkušenega mentorja, kar zagotavlja tudi kroženje znanja v podjetju,« so pojasnili na ministrstvu.

Subvencije za 18 mesecev

Obdobje subvencioniranja bo po njihovih besedah trajalo 18 mesecev.

V tem času se bosta novo zaposleni in njegov mentor vključila v usposabljanje ali izobraževanje v obsegu minimalno 30 šolskih ur, posebej pa se bo spodbujalo usposabljanje za povečanje digitalnih kompetenc.

Ministrstvo bo projekt zagnalo prihodnje leto, vključevanje mladih v subvencionirane zaposlitve pa se bo začelo v letih 2023 in 2024.

Projekt bo financiran z nepovratnimi sredstvi, pri čemer so stroški celotne investicije ocenjeni na 27,55 milijona evrov brez DDV oziroma na 27,59 milijona evrov z DDV.

Starejše novice