Lista Zorana Jankovića: Opozicija se vedno znova združi v nasprotovanju (praktično) vsemu, kar predlagata uprava in župan

Prihodnje leto novembra se znova obetajo lokalne volitve, ki bodo določile politično podobo mesta Ljubljana v naslednjem mandatu.  

Na Ljubljanainfo smo zato k pogovoru povabili svetniške skupine mestnega sveta Mestne občine Ljubljana in jih vprašali o ključnih izzivih, prioritetah ter pogledih na razvoj mesta.

Z njihovimi odgovori želimo bralkam in bralcem približati razmišljanja lokalne politike ter ponuditi jasnejši vpogled v to, kam želijo posamezne skupine usmerjati prihodnost najstarejšega slovenskega mesta.

Odgovore svetniških skupin bomo objavljali po vrstnem redu, kot smo jih prejeli.  

Tretji na vrsti je svetniški klub Liste Zorana Jankovića. Njihovi svetniki so Aleš Čerin, Jelka Žekar, Janez Koželj, Marta Bon, Dejan Crnek, Dunja Piškur Kosmač, Marjan Sedmak, Julijana Žibert, Rok Žnidaršič, Stanka Ferenčak Marin, Iztok Kordiš, Francka Trobec, Anton Podobnik, Boštjan Koritnik, Nada Verbič, Danilo Šarić, Bruna Antauer, Daniel Avdagič in Gašper Kromar.

Ocena dela župana in razvoj občine

Kako v vaši svetniški skupini ocenjujete delo župana v tem mandatu?

»V Svetniškem klubu Liste Zorana Jankoviča menimo, da župan in velika mestna družina (ki jo, poleg mestne uprave, sestavljajo še vsa javna podjetja in javni zavodi, katerih (so)ustanovitelj je mesto) tudi v tem mandatu opravljajo odlično delo in da smo upravičili zaupanje, ki so nam ga Ljubljančanke in Ljubljančani namenili na lokalnih volitvah 2022.

Župan in mestna koalicija – ki jo poleg Liste Zorana Jankoviča tvori še Gibanje Svoboda – namreč uresničujemo vse volilne obljube in ohranjamo Ljubljano v stiku z mesti z najvišjo kakovostjo bivanja. O tem med drugim pričajo številne mednarodne nagrade, ki jih je Ljubljana prejela (tudi) v tem mandatu. Med njimi naj omenimo zlasti vključitev Ljubljane v Misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. Med teh 100 mest nas je uvrstila Evropska komisija in tako potrdila našo dolgoletno zavezanost trajnostnemu razvoju. Mi pa smo se s tem še toliko bolj zavezali spoštovanju omenjenih vrednot. Poleg tega ne gre prezreti niti dejstva, da nas je organizacija European Best Destinations uvrstila na prvo mesto lestvice dvajsetih najboljših zelenih prestolnic Evrope. Žirijo so prepričali zlasti kakovost ljubljanske vode, obsežne zelene površine na prebivalca, urejenost javnega prevoza in kolesarskih poti, naravni turizem in možnost aktivnih počitnic.

Poleg tega je Ljubljana, v konkurenci več kot 230 sodelujočih mest in projektov iz 42 držav, prejela tudi tri bronaste in eno zlato nagrado Liveable Communities 2023 (LivCom 2023), s katerimi nagrajujejo mesta, ki z izvedenimi ukrepi in projekti pomembno prispevajo k višji kakovosti življenja. Evropska komisija pa nam je – za širok pristop k dostopnosti, ki zajema celotno prebivalstvo v našem mestu – podelila tudi priznanje Access City Award. In še bi lahko naštevali.«

Katere projekte ali poteze župana ocenjujete kot uspešne in koristne za občino?

»Največ o uspešnosti dela župana, mestne koalicije in velike mestne družine pa govori več kot 2400 uspešno izvedenih projektov. Naj med njimi omenimo zgolj nekaj njih.

Samo v letošnjem letu smo izvedli ali pa še izvajamo naslednje bodisi prenove ali povsem nove projekte:

• kopališče Ilirija,
• kopališče Vevče,
• Atletski stadion Ljubljana,
• Kolesarski center Ljubljana,
• Center Tomačevo,
• Center plezalnih športov Ljubljana,
• prenova Hipodroma Stožice,
• celovita ureditev Kajakaškega centra Tacen,
• Teniški center Ljubljana,
• prenova Bloudkovega parka v Tivoliju,
• gradnja kotla na biomaso,
• prenova Linhartove ceste in izgradnja novega rumenega pasu,
• rekonstrukcija Jurčkove ceste,
• prenova nadhoda, poti in športnega parka ob Kardeljevi ploščadi
• gradnja vodovoda Besnica
• izvedba protipoplavnih ukrepov Sneberje,
• širitev pokopališča Žale,
• Osnovna šola Kolezija,
• Osnovna šola Prule,
• Osnovna šola Kette-Murn,
• Osnovna šola Božidarja Jakca,
• Osnovna šola Prežihovega Voranca,
• Osnovna šola Spodnja Šiška,
• Osnovna šola Šentvid,
• Osnovna šola Majde Vrhovnik,
• Osnovna šola Brdo,
• Osnovna šola Koseze,
• Vrtec Trnovo,
• Vrtec Zelena jama,
• prizidek Centru Janeza Levca, na Karlovški 18,
• energetska sanacija OŠ Danile Kumar,
• Zavetišče za brezdomce,
• Palača Cukrarna,
• centri četrtnih skupnosti Jarše, Barje in Šmarna gora,
• zdravstveni dom Ljubljana Metelkova z garažno hišo,
• Park varne mobilnosti,
• izgradnja doživljajskega mostu preko Ljubljanice v parku Muste.

Med projekti izgradnje neprofitnih najemnih stanovanj pa naj izpostavimo:

Poleg tega pa je treba v tem mandatu izpostaviti še naslednje zaključene projekte:

• na področju kulture: prenova Centra Rog in Galerije Cukrarna, ki sta, poleg nove podobe, dobila tudi povsem nove vsebine, ureditev nadstreška v Križankah, celostna prenova Vile Zlatica in Vodnikove domačije, Plečnikov avditorij v Tivoliju, obnova dvorane Kazemate na ljubljanskem gradu in obnova Gledališča Glej.
• na področju komunalne infrastrukture: izgradnja nove plinsko-parne enote, ki bo omogočila kar 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga, izgradnja III. faze centralne čistilne naprave (posodobitev za izločanje nitratov in fosfatov in povečanje kapacitete), projekt Čisto zate (aglomeracija in nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana) s katerim bomo v 19 letih mandata LZJ s prvotnih 68 odstotkov pokritosti s kanalizacijo že letos prišli do 94% pokritosti ter energetska prenova objektov, v lasti velike mestne družine.
• na področju cestne infrastrukture: prenova Barjanske, Ižanske in Črnovaške ceste, Leskovškova cesta, Cesta v Zajčjo dobravo, prenova vzhodnega dela Petkovškovega nabrežja, prenova Čufarjeve ulice, cesta mimo Sadinje vasi.
• na področju športa: odprtje Centra urbanih športov Stožice, športno igrišče v Dravljah, kolo park ob OŠ Polje, nogometni center Vižmarje Brod, rekonstrukcija vodovodnega mostu z vzpostavitvijo povezave mesta s Krajinskim parkom Ljubljansko barje za pešce in kolesarje.
• na področju predšolske vzgoje in šolstva: Vrtec Otona Župančiča, enota Čurimuri, OŠ Savsko naselje, prenova otroških igrišč Gunclje, Črtomirova 1, Bonifacija 2, Tomažičeva 42, Nove Jarše in Krimska.
• na področju lokalne samouprave: središče Četrtne skupnosti Golovec, preureditev nekdanjih prostorov Zgodovinskega arhiva Ljubljana.

In lahko bi naštevali še več v tem mandatnem obdobju uspešno zaključenih projektov, katerih investitor je Mestna občina Ljubljana, o katerih lahko več preberete na tej povezavi.

Zelo pa nas veseli tudi, da se je država lotila izgradnje novega potniškega centra, s katerim bo Ljubljana po dolgih desetletjih čakanja končno dobila novo železniško in avtobusno postajo. Prav tako nas veseli, da se je začela prenova SNG Drama in upamo, da bo država kmalu dosegla dogovor s sosedi ter nadaljevala z gradbenimi deli. Enako velja tudi za NUK 2. Prav tako se je v času te vlade pričela prepotrebna dograditev ljubljanske Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Tudi na omenjene projekte sta mesto in država namreč čakala izjemno dolgo, pomemben premik pa se je zgodil prav v času te vlade. Prav tako smo izjemno veseli protipoplavnih ukrepov na porečju Gradaščice.«

Kaj po vašem mnenju v tem mandatu ni bilo storjeno dovolj dobro ali pa je bilo izpeljano napačno? Kako ocenjujete sodelovanje med županom in občinskim svetom?

»Med največjimi zamujenimi priložnostmi naj izpostavimo zlasti projekta (zaenkrat še ne povsem dokončane) izgradnje povezovalnega kanala C0 in prenove osrednje ljubljanske tržnice. Oba projekta bi že bila zaključena, v kolikor ju del opozicije ne bi povsem spolitiziral in skušal na vse načine preprečiti njuno izvedbo.

Projekt povezovalnega kanala C0 je v ostalih dveh občinah že dobil uporabno dovoljenje in bi lahko bil že v uporabi, če bi ne bil spolitiziran do mere, ko je imel pridobljeno gradbeno dovoljenje v praktično celotni svoji dolžini, za zadnjih 128 metrov kanala pa je Upravna enota Ljubljana dovoljenje izdala šele septembra. A tudi na to je del opozicije že napovedal vložitev pritožbe. S tem te opozicijske stranke zavlačujejo odpravo kar 4500 greznic (ki pronicajo) in 98-odstotno povezanost na kanalizacijo.

Podobno velja tudi za drugi projekt – prenovo osrednje ljubljanske tržnice. Tudi tu del opozicije že vrsto let zavira obnovo, s katero bi Ljubljana na eni strani zaščitila UNESCO dediščino ter značaj tržnice in njeno obstoječo ponudbo, a hkrati dobila sodobno tržnico, ki bi zadovoljila tako potrebe tamkajšnjih prodajalcev, kot tudi kupcev in okoliških prebivalcev. Ti bi namreč v novi parkirni hiši dobili možnost parkiranja, kot so ga prebivalci starega mestnega jedra denimo tudi v parkirni hiši Kongresni trg. Vsaka skrb za skrunitev Plečnikove dediščine je povsem odveč, saj so v delu opozicije podobno govorili tudi pred izgradnjo parkirne hiše Kongresni trg. Vsi njihovi strahovi so se takrat izkazali kot povsem neutemeljeni. Še več; Ljubljana je za prenovo Kongresnega trga in revitalizacijo arheoloških parkov prejela prestižno mednarodno arhitekturno nagrado Gubbio.

Kot primer dobre prakse izgradnje garažne hiše pod tržnico naj navedemo barcelonsko tržnico Mercat de Sant Josep, sicer bolj znano pod imenom Mercat de la Boquería, ki se nahaja ob tamkajšnji najbolj znani ulici – La Rambli. Tržnico, ki je bila tedaj še na prostem, so odprli leta 1840, na prelomu tisočletja pa se je, ob pripravah Barcelone na olimpijske igre, pričela njena prenova. Ta ni vključevala zgolj estetske prenove tlakov in strehe, pač pa so tedaj tam zgradili tudi podzemne etaže, katerih namen je bil zlasti olajšati razkladanje in nakladanje blaga, zagotoviti ustrezno skladiščenje le tega ter omogočiti učinkovitejši odvoz smeti. Na hrbtni strani tržnice so tedaj zgradili tudi novo stavbo, ki gosti upravne prostore. Z odstranitvijo in prestavitvijo 90 manjših stojnic, ki so bile pred prenovo umeščene med verande in stebre tržnice, pa so zagotovili še neoviran vstop naravne svetlobe na tržnico, s čimer je ta znova dobila svoj prvotni izgled. Najbrž je povsem odveč zapisati, da je tržnica po prenovi doživela pravi razcvet. Prepričani smo, da se bo enak scenarij zgodil tudi v Ljubljani.«

Kako bi vi kot skupina pristopili drugače pri vodenju občine ali posameznih projektih?

»Želeli bi si bolj konstruktivnega dela opozicije, ki je sicer ideološko zelo raznolika (celo diametralno nasprotna), a se vedno znova združi v nasprotovanju (praktično) vsemu, kar predlagata uprava in župan. V najboljšem primeru pa se glasovanja vzdržijo, zgolj izjemoma pa podprejo predloge uprave in župana. Povsem sicer razumemo vlogo opozicije, a je njihova drža zavračanja praktično vsega, kar predlaga uprava, težko razumljiva.«

Kateri razvojni projekti bi morali dobiti prednost v prihodnjem mandatu (in zakaj)?

• »prenova tržnice in Mahrove hiše ter izgradnja podzemne garažne hiše, ker je to v interesu prodajalcev in njihovih strank, pa tudi okoliških prebivalcev, ki bi tako dobili prepotrebna parkirna mesta,
• objekt za energetsko izrabo goriva iz odpadkov »Toplota in elektrika iz odpadkov«, ker bi pocenili ogrevanje za Ljubljančanke in Ljubljančane ter ne vozili več odpadkov daleč stran od izvora (več in več), pač pa jih izkoristili ter prenova kotla za premog v kotel za biomaso, za katero smo že pridobili gradbeno dovoljenje in sklep vlade o dodelitvi 30 milijonov nepovratnih sredstev,
• obnova obstoječih zapornic in energetska izraba Ljubljanice ob istočasni vzpostavitvi krožne plovne poti na Ljubljanici, ker bomo energetsko izkoristili Ljubljanico in omogočili krožno plovno pot,
• Baragovo semenišče, ker bi tako dobili zaključeno zgradbo, ki jo je zasnoval Plečnik, poleg tega pa nove, bolj sodobne prostore za Mladinsko gledališče Ljubljana in Pionirski dom ter (v državnem delu) sodoben študentski dom,
• selitev Remize v Stanežiče in izgradnja stanovanj ter parka na območju sedanje, v Šiški, ker bi tako v tem delu mesta dobili nov, velik park in nova stanovanja, LPP pa sodobnejše uprave prostore in garažo za avtobuse,
• izgradnja Minipleksa - mestnega kina v podhodu Ajdovščina, ker bo Kinodvor tako ponudil še pestrejšo izbiro nekomercialnega filma, hkrati pa bo projekt pomembno prispeval k oživitvi podhoda Ajdovščina,
• izgradnja stavbe Gasilske brigade Barje ob tamkajšnjem P+R, ker bi skrajšali reakcijski čas zlasti na jugu Ljubljane.

Na področju izgradnje mestnih stanovanj pa naj izpostavimo zlasti:

Neprofitna najemna stanovanja so potrebna zaradi povpraševanja po tovrstnih stanovanjih. Poleg tega je to eden v nizu ukrepov, s katerimi se bo znižala cena stanovanj na trgu in profitnih najemnin. Med ostalimi ukrepi za dosego tega cilja naj omenimo, da občinski prostorski načrt omogoča tudi gradnjo 40.000 stanovanj in samo v tem obdobju jih bo na trg stopilo okoli 2000. Samo manjše nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem bo namreč zagotovilo padec cen stanovanj. Med ukrepe za dosego tega cilja pa je treba vključiti tudi omejitev Airbnb, ki jo je vladna koalicija v državnem zboru že podprla.«

Če bi imeli možnost voditi občino, katere tri konkretne ukrepe bi izvedli v prvem letu mandata?

»Vse projekte, ki smo jih Ljubljančankam in Ljubljančanom predstavili v času zadnje volilne kampanje, že izvajamo. Ostajata le še, že omenjena projekta dokončanja izgradnje povezovalnega kanala C0 in prenove osrednje ljubljanske tržnice, ki pa ju bomo zaključili po pridobitvi gradbenih dovoljenj.«

Priprave na lokalne volitve 2026

Kako v vaši svetniški skupini potekajo priprave na prihajajoče lokalne volitve leta 2026?

»Župan je za medije že večkrat dejal, da se bo o svoji morebitni vnovični kandidaturi odločil do prihodnjega maja in svojo odločitev sporočil na slavnostni seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, ki bo 9. maja prihodnje leto, na ljubljanskem gradu.«