Ljubljana pred odločitvami: Airbnb, promet in varnost razdelili politične stranke

Ali podpirate omejitev kratkoročnega oddajanja (Airbnb) v Ljubljani? Katere konkretne zakonske spremembe bi predlagali in v kakšnem roku?

SDS: »Ne podpiramo nesorazmernih omejitev kratkoročnega oddajanja v Ljubljani, saj dosedanje izkušnje kažejo, da administrativne prepovedi same po sebi ne prinesejo več stanovanj za dolgoročni najem, hkrati pa škodijo zasebnim ponudnikom in turizmu. Zakon o gostinstvu bomo spremenili in črtali določbe, ki administrativno omejujejo oddajanje, ne da bi dokazano povečale ponudbo dolgoročnih stanovanj. Hkrati bomo v prvem letu mandata znižali davek na dolgoročno oddajanje, da spodbudimo večjo ponudbo stanovanj.«

Levica: »Da. Kratkoročno oddajanje je v Ljubljani pomembno prispevalo k dvigu najemnin in cen stanovanj, praznjenju sosesk in spreminjanju stanovanj v turistične produkte. Stanovanja morajo biti najprej namenjena ljudem, ki tu živijo, ne špekulaciji. Omejevanje kratkoročnega oddajanja je bilo v aktualnem mandatu na pobudo Levice že uzakonjeno, in sicer v Zakonu o gostinstvu; zdaj pa se morajo zakonska določila začeti izvajati tudi v praksi. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bi moralo glede na sprejeti zakon že pripraviti podzakonske akte, ki bi določbe tudi dejansko uveljavile, a s tem zamuja. Pri tem je pomembno predvsem, da se takoj določi občine, v katerih je stanovanjska stiska tako velika, da je treba kratkoročno oddajanje zamejiti. Nemudoma je torej treba dokončno pripraviti in sprejeti podzakonske akte, ki so v zakonodaji že predvideni. Po dejanski uveljavitvi omejitve kratkoročnega oddajanja pa je ključen predvsem nadzor nad njenim izvajanjem, za kar je ključna okrepitev inšpekcijskih služb.«

Mi, socialisti!: »Da. Možnost občine, da podaljša časovni obseg opravljanja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem za do 270 dni v koledarskem letu bi skrajšali na največ 90 dni v koledarskem letu. Takšno spremembo bi lahko sprejeli že v prvem letu naslednjega sklica Državnega zbora.«

Piratska stranka (Matjaž Vuherer): »Da. Stanovanja morajo najprej služiti bivanju, ne špekulaciji. Podpiramo strogo omejitev kratkoročnega oddajanja v stanovanjih na območjih z izrazito stanovanjsko krizo, kot je Ljubljana, ter učinkovito evidenco in nadzor nad dejanskim številom oddanih dni. Predlagamo povezavo registrov, avtomatsko izmenjavo podatkov s platformami in višje globe za kršitve. Občina mora imeti pravico določiti strožji režim tam, kjer kratkoročni najemi praznijo soseske. Prve spremembe bi morali uveljaviti v enem letu.«

Gibanje Svoboda (Tereza Novak): »Podpiram. V tem mandatu smo že sprejeli zakon, ki omejuje čas kratkoročnega oddajanja stanovanj.«

Ali podpirate nadaljnje zapiranje mestnega središča za promet? Kaj bi spremenili pri trenutni prometni politiki (parkiranje, dostava, LPP)? Ali podpirate dodatne prometne omejitve tudi za stanovalce in dostavo? Kako bi uredili parkiranje za prebivalce?

SDS: »Mestno središče mora biti prijetno za bivanje, varno za pešce in funkcionalno za gospodarstvo, vendar prometnih omejitev ne smemo uvajati brez celovitih alternativ. Nadaljnje zapiranje središča za promet je smiselno le ob zagotovitvi učinkovitega javnega prevoza, dostopnih parkirišč na obrobju in urejenega sistema dostave. Največ prostora za izboljšave vidimo pri parkiranju in javnem potniškem prometu. Stanovalcem je treba zagotoviti realno možnost parkiranja v bližini bivališča z območnimi dovolilnicami in dodatnimi kapacitetami, zlasti na robu centra. Dostava mora biti organizirana racionalno, ne na način, ki otežuje poslovanje ali oskrbo prebivalcev.«

Levica: »Podpiramo nadaljnje omejevanje motornega prometa v mestnem središču, vendar pod enim pogojem: da so alternative res dobre, dostopne in socialno pravične. Zapiranje centra samo po sebi ni dovolj; spremljati ga mora okrepitev javnega prevoza, varnih pešpoti in kolesarske infrastrukture. Pri trenutni prometni politiki bi spremenili predvsem troje. Prvič, LPP mora postati hitrejši, zanesljivejši in cenejši, dolgoročno pa se zavzemamo tudi za brezplačen javni prevoz. Drugič, dostavo v centru je treba organizirati pametneje, z logističnimi točkami na robu centra in z manjšimi, nizkoemisijskimi vozili za zadnji del poti. Tretjič, parkirna politika mora dati prednost prebivalkam in prebivalcem, ne dnevnim migracijam in investicijskim interesom. Dodatne omejitve za stanovalce bi podprli le tam, kjer so sorazmerne in kjer imajo ljudje realno alternativo. Levica ne zagovarja kaznovanja ljudi, ki so odvisni od avtomobila zato, ker javni sistem ne deluje dovolj dobro. Pri parkiranju za prebivalce bi zagovarjali več rezerviranih mest za stanovalce, zmanjšanje privilegijev za nerezidente v najbolj obremenjenih območjih ter gradnjo ali preureditev parkirnih kapacitet na način, ki ne spodbuja dodatnega prometa v centru.«

Mi, socialisti!: »Podpiramo uvedbo zgoščevalne takse znotraj avtocestnega obroča za vse, ki na tem območju nimajo stalnega ali začasnega prebivališča. Verjamemo, da bi se s takim ukrepom sprostilo dovoljšne število parkirnih mest, da bi jih bilo dovolj tudi za stanovalke in stanovalce. Na splošno pa menimo, da mora biti stanovalkam in stanovalcem na voljo brezplačno parkiranje za prvi avtomobil v gospodinjstvu, za vsakega nadaljnjega pa lahko pridobijo dovolilnice, katerih cena bi rastla eksponentno glede na število avtomobilov v gospodinjstvu.«

Piratska stranka (Matjaž Vuherer): »Podpiramo manj tranzitnega prometa v centru, ne pa slabše dostopnosti za prebivalce. Ključ je boljši javni prevoz, več P+R, zanesljive dostavne rešitve in jasna pravila za stanovalce. Ne podpiramo slepih prepovedi brez alternativ. Stanovalci morajo ohraniti razumen dostop do doma, dostava pa mora biti časovno in digitalno bolje organizirana. Pri parkiranju bi dali prednost prebivalcem in postopno zmanjševali privilegij dolgoročnega zasedanja javnega prostora z drugim in tretjim avtomobilom.«

Gibanje Svoboda (Tereza Novak): »P+R območja za vse, ki v Ljubljano prihajajo na delo in nimajo zagotovljenega parkiranja. Menim, da morajo biti parkirna mesta ustrezno zagotovljena za prebivalke in prebivalce, hkrati pa morajo zelene površine ostati namenjene igri, druženju in oddihu. Veliko bi k razbremenitvi prometa prispevala tudi boljša železniška povezanost Ljubljane z zalednimi občinami, iz katerih največ ljudi prihaja na delo. K temu bo pomembno prispevala tudi nova, sodobna ljubljanska železniška postaja. Veliko starejših ljubljanskih sosesk nima urejenega parkiranja za stanovalce, zato mora mesto razmišljati o gradnji parkirnih hiš, namenjenih izključno prebivalcem.«

Kako bi država lahko pomagala pri obnovi propadajočih objektov v starem mestnem jedru, ki so kulturno zaščiteni?

SDS: »V SDS predlagamo več ukrepov, ki se neposredno ali posredno tičejo obnove starih stavb in nepremičnin. Eden glavnih predlogov je pospešitev postopkov za gradbena dovoljenja in spremembe prostorskih aktov, kar bi olajšalo obnovitvena dela. Predlagamo tudi, da bi mladi do 38 let ob nakupu starejšega stanovanja ali hiše dobili do 50 % sofinanciranja energetske sanacije in adaptacije ter bili oproščeni 2 % davka na promet nepremičnin. S temi ukrepi želimo predvsem mladim olajšati pot do prvega doma, spodbuditi obnovo starejših hiš in stanovanj ter narediti davčno okolje, ki bo spodbujalo lastništvo in dolgoročno oddajanje stanovanj.«

Levica: »Država bi morala pri obnovi zaščitenih objektov v starem mestnem jedru igrati bistveno bolj aktivno vlogo. Lastniki so pogosto soočeni z visokimi stroški obnov, ki so zaradi varstvenih režimov zahtevnejše in dražje, zato številni objekti propadajo ali pa se obnavljajo zgolj za luksuzne turistične namene. Zavzemamo se za okrepitev javnih programov sofinanciranja obnove kulturne dediščine ter za vzpostavitev posebnega javnega sklada, iz katerega bi se financirale prenove zaščitenih objektov v mestnih jedrih. Ta sredstva bi bila lahko kombinacija nepovratnih sredstev in dolgoročnih ugodnih javnih posojil. Pomembno pa je, da je javna podpora vezana na javni interes – na primer na zagotavljanje stanovanj, javnih programov ali dejavnosti, ki ohranjajo življenje v mestnem jedru. Kjer lastniki objektov več let ne ukrepajo in stavbe propadajo, bi morala država skupaj z občino imeti tudi učinkovitejša pravna orodja za ukrepanje, denimo možnost odkupa ali sanacije v javnem interesu. Kulturna dediščina in kakovost bivanja v mestnem jedru ne smeta biti prepuščeni zgolj logiki trga.«

Mi, socialisti!: »Aktualna ministrica za kulturo je že pokazala, da je država zmožna nameniti znatna finančna sredstva za obnovo propadajočih kulturno zaščitenih objektov, kadar gre za gradove. Problematizirali pa bi nekaj drugega - staro mestno jedro bolj kot dotrajana pročelja kazijo nešteti gostinski lokali z zunanjimi kapacitetami in turistom namenjene prodajalne, ki ne sodijo v kulturno krajino starega mestnega jedra, so pa seveda v velikem ekonomskem interesu župana Jankovića. O odnosu ljubljanske občine do kulturne dediščine jasno govori na primer usoda kulturno zaščitenega hotela Bellevue, ki so ga pustili propasti, leta 2025 pa je občina poslovnežu Izetu Rastoderju dovolila rušitev objekta. Med uničujoče posege naj dodamo še rušitev Kolizeja, ki jo je pred leti dovolilo Ministrstvo za kulturo, Šumija in številnih drugih zgodovinskih zgradb, ki so padle pod interesi kapitala.«

Piratska stranka (Matjaž Vuherer): »Država bi morala ponuditi kombinacijo sofinanciranja, davčnih olajšav in ugodnih posojil, vezanih na dejansko obnovo in uporabo objekta. Lastnikom zaščitenih stavb ne moremo samo nalagati obveznosti, če hkrati ne zagotovimo izvedljivih finančnih mehanizmov. Podpiramo poseben obnovitveni sklad za kulturno zaščitene objekte, hitrejše postopke usklajevanja z ZVKDS in sankcije za lastnike, ki stavbe leta puščajo propadati brez ukrepanja.«

Gibanje Svoboda (Tereza Novak): »Zavzemam se za jasen sporazum med mestom, državo in lastniki, ki bi določil roke za obnovo ter pregledno strukturo financiranja. Propadajoči kulturno zaščiteni objekti niso v ponos glavnemu mestu, lahko pa predstavljajo tudi nevarnost za mimoidoče.«

Center se sooča z vandalizmom, hrupom in občutkom manjše varnosti. Ali podpirate več pooblastil mestnim redarjem ali povečanje prisotnosti policije v centru?

SDS: »V SDS podpiramo povečanje prisotnosti in učinkovitosti dela policije v mestnih središčih, kjer se pojavljajo vandalizem, hrup in občutek zmanjšane varnosti. Policija mora imeti zadostne kadrovske in operativne zmogljivosti za učinkovito ukrepanje. Varnost je temeljna pravica državljanov.«

Levica: »Težave v centru so resne, a odgovor ne sme biti zgolj represiven. Ne podpiramo logike, po kateri se socialne in urbane probleme rešuje predvsem z več kaznovanja. Mestni redarji ne smejo postati nadomestna policija. Podpiramo ciljno prisotnost policije tam, kjer gre za konkretna kazniva dejanja in ogrožanje varnosti, vendar pa je dolgoročna rešitev v boljšem upravljanju javnega prostora, omejitvi nočnega hrupa, večji prisotnosti skupnostnih služb, mladinskega dela in socialnih programov. Varnost mora temeljiti na zaupanju, urejenem prostoru in prisotnosti ljudi, ne le na pooblastilih represivnih organov.«

Mi, socialisti!: »Hrup v centru večinoma prihaja iz gostinskih lokalov, zato podpiramo omejitev obratovalnega časa teh lokalov v delih mesta, namenjenih prebivanju. Grafi tiranje je pomemben del urbane kulture in način za izražanje političnih stališč, zato dodatnega pregona ne podpiramo. Mestno redarstvo ima že tako velika pooblastila, policija je prav tako prisotna že na skoraj vsakem vogalu, tako da ne podpiramo nobenih sprememb, razen zmanjšanja pooblastil in prisotnosti.«

Piratska stranka (Matjaž Vuherer): »Podpiramo boljšo prisotnost policije in redarstva tam, kjer so težave dejanske, ne pa splošnega širjenja represije brez nadzora. Mestni redarji niso nadomestek za policijo. Prioriteta mora biti hitra odzivnost, prisotnost peš patrulj, dosledno ukrepanje proti vandalizmu in hrupu ter boljše sodelovanje z lokalno skupnostjo. Več pooblastil brez jasnega nadzora, usposabljanja in odgovornosti ni prava rešitev. Ljudje potrebujejo občutek reda, ne občutka samovolje oblasti.«

Gibanje Svoboda (Tereza Novak): »To vprašanje je predvsem strokovne narave, ne politično. O obsegu pooblastil in prisotnosti varnostnih organov morajo odločati pristojne institucije na podlagi strokovnih ocen in dejanskih potreb na terenu. Če stroka ugotovi, da je za izboljšanje razmer potrebno povečati pooblastila mestnih redarjev ali prisotnost policije, takšne ukrepe podpiram. Ključno je, da odločitve temeljijo na analizah in strokovnih presojah.«

Kako bi uravnotežili množični turizem v centru z interesi stalnih prebivalcev?

SDS: »Množični turizem je treba upravljati, ne prepovedovati. Ključno je boljše upravljanje turističnih tokov, razpršitev obiskovalcev izven najožjega centra, časovna in prostorska uravnoteženost prireditev ter spoštovanje jasnih pravil sobivanja. Ob tem je treba okrepiti nadzor nad spoštovanjem obstoječih pravil in zagotoviti, da lokalna skupnost od turizma tudi dejansko ima koristi. Cilj je ravnotežje med kakovostjo življenja prebivalcev in razvojem mesta.«

Levica: »Tako, da bi interese prebivalcev postavili na prvo mesto. Mesto ni kulisa za turistično potrošnjo, ampak prostor življenja. To pomeni omejevanje kratkoročnega oddajanja, strožjo regulacijo gostinskih in turističnih dejavnosti tam, kjer te izrivajo osnovne storitve za prebivalce, ter ohranjanje mešane rabe prostora. Potrebujemo center, v katerem so trgovine za vsakdanje življenje, dostopna stanovanja, javne storitve in skupnostni prostori, ne pa samo apartmaji, lokali in spominkarstvo. Turizem mora biti podrejen mestu, ne obratno.«

Mi, socialisti!: »Da. Množični turizem v centru bi omejevali z omejevanjem dnevnega števila turističnih avtobusov, ki lahko prečkajo avtocestni obroč in ostrejšim omejevanjem obratovalnih časov gostinskih lokalov na območjih mešane stanovanjske in poslovne rabe.«

Piratska stranka (Matjaž Vuherer): »Tako, da center ostane kraj za življenje, ne kulisa za obiskovalce. Podpiramo omejevanje praks, ki izrivajo prebivalce, predvsem pretirano širjenje kratkoročnih najemov in hrupnih dejavnosti brez nadzora. Turizem mora nositi več stroškov, ki jih povzroča, del prihodkov pa se mora vračati v čiščenje, vzdrževanje in stanovanjsko politiko. Center potrebuje več vsakdanjih storitev za prebivalce, ne samo gostinske in turistične ponudbe. Uspešno mesto ni najbolj obiskano mesto, ampak mesto, kjer ljudje še lahko normalno živijo.«

Gibanje Svoboda (Tereza Novak): »Uravnoteženje množičnega turizma z interesi stalnih prebivalcev zahteva premišljen pristop. Eden ključnih ukrepov je omejevanje kratkoročnega oddajanja stanovanj, saj to prispeva k večji dostopnosti stanovanj in bolj stabilnim skupnostim v mestnem središču. Pomembno je tudi, da država in občina pri razvoju mesta prednostno podpirata infrastrukturo in storitve za vsakdanje življenje prebivalcev, od lokalnih trgovin do javnih storitev, ne pa izključno turistične ponudbe. Tako lahko center ostane živ, dostopen in prijeten za ljudi, ki v njem živijo.«

Kako bi vplivali na reševanje prometnih zastojev na Dunajski cesti in severni obvoznici?

SDS: »Prometni zastoji na Dunajski cesti in severni obvoznici so predvsem posledica preobremenjenosti infrastrukture in neoptimalnega prometnega upravljanja, zato reševanje zahteva kombinacijo kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov. Kratkoročno je treba izboljšati upravljanje prometa, optimizirati semaforizacijo, povečati učinkovitost obravnave prometnih nesreč ter zagotoviti večjo pretočnost priključkov. Pomembno vlogo imajo tudi parkirišča P+R ter učinkovite primestne povezave z javnim prometom in železnico, saj velik del prometa predstavljajo dnevne migracije. Dolgoročno pa je treba izboljševati kapacitete najbolj obremenjenih prometnih koridorjev in razvijati infrastrukturo tako, da se zmanjša tranzit skozi mesto ter poveča pretočnost celotnega sistema.«

Levica: »Zastojev ne bomo rešili s širjenjem cest. To praviloma pripelje do še več osebnega avtomobilskega prometa. Rešitev je v krepitvi javnega prevoza in regionalne mobilnosti. pa tudi v decentralizaciji Slovenije. Država bi morala skupaj z Ljubljano in okoliškimi občinami pospešiti razvoj hitrih avtobusnih povezav, rumenih pasov, parkirišč P+R in boljše železniške povezljivosti primestja z mestom. Na Dunajski cesti bi morali dati prednost javnemu prevozu, severno obvoznico pa razbremenjevati z zmanjševanjem dnevne avtomobilske odvisnosti, ne z neskončnim povečevanjem kapacitet.«

Mi, socialisti!: »Z uvedbo zgoščevalne takse, krepitvijo JPP, spodbujanjem souporabe avtomobilov in gradnjo namenske kolesarske infrastrukture.«

Piratska stranka (Matjaž Vuherer): »Rešitev ni v več avtomobilih v istem prostoru, ampak manj odvisnosti od avtomobila. Potrebujemo hitrejši in zanesljivejši javni prevoz na vpadnicah, usklajene prestopne točke P+R, boljšo regionalno železnico in prometno upravljanje v realnem času. Država mora z MOL in DARS uskladiti posege na obvoznici in vpadnicah, da ne delujejo vsak po svoje. Na Dunajski mora imeti prednost prevoz, ki premakne največ ljudi, ne pa največ pločevine. Brez povezovanja mestnega in državnega nivoja zastojev ne bomo rešili.«

Gibanje Svoboda (Tereza Novak): »Ključno je prioritetno razvijanje sodobnega javnega potniškega prometa po vzoru drugih evropskih mest. Pomembna je visoka frekvenca prevozov, ki so dostopni vsem, tudi starejšim ter gibalno in drugače oviranim. Ob tem so nujna tudi P+R območja na vseh glavnih vpadnicah v mesto.«