oglasniprispevek1
Čet, 30.3.2023 12:18
Obiskali smo Krajinski park Goričko, kjer so nam razložili kako se spopadajo z vremenskimi spremembami in kako poteka varovanje biotske raznovrstnosti in habitatov na Goričkem. Kot primer dobre prakse z varovanja okolja predstavljamo projekt Natura Mura.

V tokratni oddaji Zdravje v naših rokah na TV IDEA, se spregovorili o evropskem zelenem dogovoru in pomenu varovanja okolja. 

Varstvo okolja predstavlja vse bolj perečo tematiko, ki neposredno vpliva na naše zdravje. Varovanje okolja vsebuje naravnanost do trajnostnega razvoja in učinkovito upravljanje naravnih virov kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem kemikalij. 

Najbolj problematična sta na dolgi rok izguba biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Več kot tretjina Slovenije je uvrščena pod Naturo 2000, katere cilj je ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, ki so zaradi človeškega vpliva postali ogroženi.   

Trenutno grozi izumrtje enemu milijonu vrst rastlin, žuželk, ptic in sesalcev. Vsak dan umre približno 200 vrst. 

Med ogroženimi vrstami so tudi drevesa. V Sloveniji so najbolj ogroženi brest, jesen in domači kostanj. Kar 58 odstotkov ozemlja Slovenije je pokritega z gozdovi.

Goričko je pomemben del biotske raznovrstnosti Slovenije 

Krajinski park Goričko je bil ustanovljen leta 2003 in je sestavni del Trideželnega parka Goričko-Raab-Örség. Celotno območje je zaščiteno in ima pestro rastlinsko in živalsko raznovrstnost.  

Stanka Dešnik, direktorica Krajinskega parka Goričko, razloži, da čim večja je ta biotska raznovrstnost, tem bolj stabilen je ekosistem.      

V krajinskem parku opažajo tujerodne invazivne vrste, ki jih je prinesel človek in zaradi vremenskih sprememb, uspevajo bolje od domorodnih vrst.   

»Večje suše, bolj toplo podnebje, manj dežja in padavin in v bistvu se rastlinstvo in živalstvo prilagaja na te spremembe. Kako ljudje vplivamo na to, pa bo pokazal čas,« razloži Dešnik. 

Projekt Gorička krajina 

V parku med drugim skrbijo za obnove travnikov, sajenje visokodebelnih senožetnih sadovnjakov, ohranjanje mejic ter grmišč in travnikov, ki so večinoma v državni lasti. 

Pomagajo tudi netopirjem, ki domujejo v cerkvenih zvonikih, s tem da čistijo njihova bivališča in nudijo primerne pogoje. 

Pred leti so se spopadali z orjaško zlato rozgo, ki je tujerodna invazivna rastlina in se je razširila po celem Goričkem. Trajalo je več kot deset let, da so jo dokončno odpravili. Opažajo, da so si travniki opomogli in se vračajo v običajen naravni ciklus. 

Ljudje vedno bolj ozaveščeni 

Dešnik meni, da smo v Sloveniji zelo uspešni pri varovanju okolja, zahvaljujoč predvsem projektom kot so Life, Natura in Life Drava. Prav tako opaža, da se spreminja zavedanje ljudi o pomenu varovanja narave.   

»Upam, da bodo mladi to še bolje spoznali, se učili, da ne bodo samo na računalnikih, ampak bodo tudi v nravi. Ker to je trenutno tudi največji izziv: da ne bi zamenjali virtualno resničnost za naravno resničnost,« pravi Dešnik.  

Po mnenje Dešnikove, je sicer trenutna Skupna kmetijska politika najbolj zelena do sedaj, saj daje velik poudarek na zelenem gospodarstvu, okoljevarstvu in trajnostnim oblikam kmetijstva.

Kmetom, ki bodo ohranjali del narave na svojih zemljiščih, bo shema skupne kmetijske politike namenila tudi dodatna sredstva za izpad dohodka. Med drugim so predvidene subvencije za ohranjanje metuljev in ohranjanje habitatov. 

Kaj je Zeleni dogovor?

Zeleni dogovor je sveženj političnih pobud, ki naj bi Evropsko unijo usmerile proti zelenemu prehodu in jo naredile podnebno nevtralno do leta 2050. 

Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030, je celovit, ambiciozen in dolgoročen načrt za zaščito narave in preprečevanje propadanja ekosistemov. Med ukrepi so razširitev zavarovanih kopenskih in morskih območij, obnova degradiranih ekosistemov, zmanjšanje uporabe pesticidov ter povečanje sredstev za ukrepe.

Območje Mure se sooča z mnogimi izzivi 

Reka Mura s svojimi rokavi, mokrišči in poplavnimi gozdovi predstavlja izjemno naravno dediščino Pomurja. Žal pa so regulacija reke, osuševanje močvirij, izčrpavanje gozdov, širjenje kmetijskih površin in gradnja hidroelektrarne na avstrijski strani, močno ogrozili celoten ekosistem Mure. 

Projekt Natura Mura naslavlja ključne izzive ohranjanja narave in zagotavljanja ekosistemskih storitev na poplavnem območju Mure. Med večjimi izzivi so podnebne spremembe, intenzivna raba poplavnega prostora, pojav tujerodnih invazivnih vrst in bolezni, opuščanje rabe travišč in pomanjkanje ustrezne infrastrukture.  

Zdenko Brunec, vodja gozdarskega dela projekta Natura Mura, izpostavi, da so skozi projekt uspeli obnoviti 32 hektarjev površin. Do zdaj so posadili okrog 120.000 sadik avtohtonih drevesnih vrst, ki so zamenjale tujerodna drevesa. 

V boj s prašiči

Najpogosteje se tujerodne invazivne rastline širijo preko vode. Reke in vodotoki raznašajo semena in korenike po svojem poplavnem območju. Določene invazivne vrste tako tvorijo »zeleni tepih«, ki preprečuje, da bi seme padlo na plodna tla. 

V boju z invazivnim zeliščnim slojem so si pomagali s krškopoljskimi prašiči. Ti so bili na delu dva meseca pred semenenjem dreves. Uničili so škodljive rastline in razrahljali tla in tako omogočili boljše rastne razmere domačim drevesnim vrtam.  

Natura Mura pa se posveča tudi ohranjanju habitatov številnih živali, ki živijo na Goričkem. To so vidra, bober, različne dvoživke, metulji, kačji pastirji ter bela in črna štorklja.      

a

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

Starejše novice