Stožice, zdravstvo in kanal C0: Stranke razdeljene pri ključnih vprašanjih Ljubljane

Bi morala država aktivneje sodelovati pri reševanju kompleksa Stožice? Kako? Ali bi podprli državno finančno intervencijo ali menite, da gre izključno za odgovornost občine?

SDS: »Gre za lokalni projekt, zato odgovornost za njegovo dokončanje in upravljanje ne more biti prenašana na državo oziroma davkoplačevalce. Državne finančne intervencije v takšnem primeru ne podpiramo.«

Levica: »Država ne more biti brezbrižna do tako velikega urbanega in finančnega problema, vendar javni denar ne sme služiti pokrivanju zasebnih ali politično ustvarjenih tveganj brez jasnih pogojev. Če bi država sodelovala, bi moralo biti to strogo pogojeno s popolno transparentnostjo, revizijo dosedanjih postopkov, jasnim javnim interesom in modelom upravljanja, ki preprečuje privatizacijo dobičkov in socializacijo izgub. Javna intervencija je lahko upravičena le, če kompleks ali njegov del preide v jasno javno, športno ali skupnostno rabo in če se odgovornost za pretekle napake ne izbriše.«

Mi, socialisti!: /

Piratska stranka (Matjaž Vuherer): »Država ne sme slepo reševati zasebnih ali občinskih političnih napak z javnim denarjem. Če gre za javni interes, naj sodeluje samo pod jasnimi pogoji popolne transparentnosti, neodvisne revizije, razkritja pogodb in odgovornosti vseh vpletenih. Neposredne finančne intervencije brez teh varovalk ne podpiramo. Stožice so predvsem zgodba o slabem upravljanju in netransparentnosti. Če država vstopi, mora vstopiti kot varuh javnega interesa, ne kot bankomat za sanacijo starih napak. Tudi trenutno stanje okoli Stožic ostaja nejasno in politično obremenjeno.«

Gibanje Svoboda (Tereza Novak): »Potrebujemo zakonodajo, ki bo bolj obdavčila zanemarjene in propadajoče nepremičnine v mestnih središčih. To bi lastnike spodbudilo, da objekte uredijo ali prodajo. Nedokončan kompleks Stožice kazi podobo sicer urejenega dela Ljubljane, hkrati pa predstavlja neizkoriščen prostor v mestu, kjer prostora ni na pretek.«

Kakšne ukrepe predlagate za izboljšanje dostopa do osebnih zdravnikov na območju Ljubljane?

SDS: »Potrebno bo prekiniti s škodljivo ideologijo, ki jo je v slovensko zdravstvo vnesla Golobova vlada. Od javnega zdravstvenega sistema, ki sicer nosi takšno ime, državljani pa v njem ne pridejo na vrsto ali si sploh ne morejo izbrati osebnega zdravnika, ginekologa ali pediatra, nimajo nič. Zato je potrebno v izvajanje zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu vključili vse licencirane izvajalce. Nujna pa bodo tudi takojšnje administrativne razbremenitve, na katere stroka opozarja že dlje časa.«

Levica: »Dostop do osebnega zdravnika je predvsem posledica kadrovske in organizacijske krize javnega zdravstva. Rešitev ni privatizacija, ampak okrepitev javnega sistema. Predlagamo več financiranja za osnovno zdravstvo, razbremenitev administrativnega dela ambulant, več timov družinske medicine, boljše plačne in delovne pogoje za zdravstvene delavke in delavce ter aktivno politiko zaposlovanja in specializacij. Ljubljana kot največje urbano središče potrebuje tudi dodatne javne zdravstvene kapacitete v hitro rastočih delih mesta. Zdravstvo mora biti dostopno po potrebah ljudi, ne po logiki trga.«

Mi, socialisti!: »Dvig meje glavarinskih količnikov, pri kateri lahko ambulante družinske medicine zavračajo paciente, na današnje povprečje, ki ga presega skoraj polovica vseh ambulant. Stavbo zdravstvenega doma za študente je treba prenesti v last tega zavoda ter razširiti njegovo dejavnost, s čimer bi razbremenili družinske zdravnike v občinskih zdravstvenih domovih.«

Piratska stranka (Matjaž Vuherer): »Treba je razbremeniti družinske zdravnike in povečati privlačnost dela na primarni ravni. Podpiramo več specializacij družinske medicine, boljše nagrajevanje dela v obremenjenih ambulantah, manj administracije in več podpore z digitalnimi orodji ter okrepljenim timskim delom. Ljudje ne smejo biti odvisni od sreče pri iskanju zdravnika. Ljubljana potrebuje tudi bolj enakomerno razporeditev ambulant in aktivno zaposlovanje, ne zgolj gasilskih ukrepov. Da te cilje dosežemo pa bo nujna menjava vodstva ZDLJ.«

Gibanje Svoboda (Tereza Novak):»Potrebno je dodatno zaposlovanje manjkajočih zdravnikov. Uvedli smo tudi stimulacije za time družinske medicine ob opredelitvi večjega števila pacientov, kar je že v veljavi. Sprejet je bil zakon o digitalizaciji zdravstva, ki bo razbremenil zdravnike in medicinske sestre ter omogočil širitev timov.«

Ali podpirate dokončanje kanala C0? Bi zahtevali dodatne strokovne presoje ali spremembo trase?

SDS: »Gradnja kanala C0 po obstoječi trasi se sploh ne bi smela zgoditi, saj projekt poteka preko območja vodonosnika Ljubljanskega polja, ki je ključni vir pitne vode. Varnost mora biti absolutna prioriteta. Na spornost projekta smo opozarjali že več let, zahtevali zaustavitev del ter sprožili parlamentarno preiskavo zaradi suma nepravilnosti pri umeščanju in dovoljevanju. Zaščita pitne vode ima prednost.«

Levica: »Jasno je, da je kanalizacija izjemna civilizacijska pridobitev in da je nujno, da se nanjo priklopi čim več prebivalk in prebivalcev Ljubljane. Vendar mora biti pri tako občutljivem projektu, ki poteka čez vodovarstveno območje, ki s čisto pitno vodo napaja ogromen del Ljubljane, prvi kriterij varnost pitne vode. Zato zagovarjamo previdnostni princip. Kadar obstajajo resni strokovni dvomi, jih ni dopustno pometati pod preprogo zaradi političnega prestiža ali časovnih pritiskov. Podprli bi dodatne neodvisne strokovne presoje in popolno transparentnost vseh podatkov in postopkov. Celovita presoja vpliva izgradnje kanala C0 še vedno ni bila opravljena; to je po našem mnenju prvi in nujni predpogoj za dokončanje projekta. Če bi se izkazalo, da tveganj ni mogoče zanesljivo izključiti, bi bilo treba traso spremeniti. Pitna voda je javno dobro in pri njej ne sme biti hazardiranja.«

Mi, socialisti!: »Gradnja kanala C0 je še en primer avtoritarnega postopanja ljubljanskega župana Jankovića, ki se je sprevrglo v politično vprašanje, kjer vladajoča koalicija brezpogojno podpira županova stališča in delo mestne občine, hkrati pa zavrača vse legitimne pomisleke okoljevarstvenih organizacij. Menimo, da je pred kakršnimkoli nadaljevanjem gradnje zadnjega odseka kanala potrebno opraviti celovito presojo vplivov na okolje za celotno traso kanala, ki poteka na varovanem območju vodonosnika, obenem pa tudi temeljito preiskati sume koruptivnih dejanj v upravnem postopku izdaje gradbenih dovoljenj, na katera že dlje časa opozarja civilna družba, v zadnjem času pa tudi mediji.«

Piratska stranka (Matjaž Vuherer): »Pri projektu, ki se dotika pitne vode, mora previdnost prevladati nad političnim egom. Podpiramo le rešitev, ki ima nedvoumno strokovno in pravno podlago ter javno zaupanje. Če to danes ni zagotovljeno, so potrebne dodatne neodvisne presoje in popolna transparentnost dokumentacije. Kjer obstaja resen dvom o vplivu na vodni vir, mora biti sprememba trase realna možnost. Nihče ne sme od ljudi zahtevati, naj pri pitni vodi nekomu verjamejo na besedo. Trenutno okoli projekta še vedno obstajajo javni in politični spori.«

Gibanje Svoboda (Tereza Novak): »Podpiram. Urejena kanalizacija je bistveno varnejša rešitev kot zasebne greznice.«

Ali Ljubljana potrebuje sežigalnico? Kje bi jo umestili in pod kakšnimi pogoji?

SDS: »Vprašanje ravnanja z odpadki je dolgoročno strateško vprašanje države in regije. Slovenija potrebuje stabilen in samozadosten sistem ravnanja z odpadki, zato je lahko energetska izraba preostanka odpadkov del celovite rešitve, vendar mora biti podrejena ciljem zmanjševanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja.

Stroka mora povedati kje in pod kakšnimi pogoji je mogoče obratovanje takega objekta. Ključno pa je, da projekt ne predstavlja dodatnega okoljskega ali zdravstvenega tveganja za prebivalce.«

Levica: »V Levici gradnje sežigalnice v Ljubljani ne podpiramo. Sežigalnice dolgoročno ustvarjajo odvisnost od stalnega toka odpadkov, hkrati pa zavirajo razvoj politik zmanjševanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja, ki bi morale biti prioriteta. Ljubljana bi morala postati zgled na področju ravnanja z odpadki z nadaljnjim zmanjševanjem količine odpadkov, krepitvijo ponovne uporabe, izboljšanjem ločenega zbiranja in razvojem krožnega gospodarstva. Namesto vlaganja v drago infrastrukturo za sežig bi morali sredstva usmeriti v preprečevanje nastajanja odpadkov, lokalne centre ponovne uporabe in tehnologije za boljše recikliranje.

Sežigalnica ne sme postati izgovor, da opustimo hierarhijo ravnanja z odpadki.«

Mi, socialisti!: »Gradnji sežigalnice nasprotujemo. Gre za okoljsko najbolj obremenjujoč in najbolj netrajnosten način ravnanja z odpadki, v katerega se vlaga ogromne napore. Medtem se ukrepom, ki bi jim morali po hierarhiji ravnanja z odpadki namenjati največ sredstev in energije (zmanjševanje obsega odpadkov, ponovna uporaba in recikliranje), državna politika izogiba. Alternativni scenariji nikoli niso bili pripravljeni in predstavljeni. Projekt se izvaja po principu politike izvršenih dejstev, opozorila stroke, nevladnih organizacij in nasprotovanje ljudi pa se sistematično ignorira. Glede na podatke Evropske agencije za okolje (EEA) za obdobje 2022–2023 je Ljubljana po kakovosti zraka na 709. mestu od 761 primerjanih evropskih mest. Od 1400 prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka na ravni države jih na Ljubljano odpade kar 570. Zaradi neugodne geografske lege pa bo sežigalnica stanje samo še poslabšala. Poleg tega ta sežigalnica ni namenjena samo sežigu odpadkov iz Ljubljane, ampak se bo zaradi zagotavljanja njene vsaj minimalne rentabilnosti moralo odpadke uvažati še iz 46 drugih občin in celo iz Bosne in Hercegovine. To poleg ogromne dodatne količine odpadkov, ki se bodo skurili, pomeni tudi ogromne vsakodnevne dodatne obremenitve s tovornim prometom. Zaradi nizke kurilne vrednosti mešanih komunalnih odpadkov in visoke cene sežigalnic bo kljub vsej tej okoljski škodi rentabilnost obratovanja najverjetneje še vedno težko dosegati. Pod črto: pri gradnji sežigalnice gre za ugrabitev države in občine. Izgradnjo bomo plačali iz javnih sredstev, obratovanje bomo plačali s svojim zdravjem, ko niti uvoz odpadkov iz celotne Slovenije in Balkana ne bo več zadostoval, pa bomo nadaljnje obratovanje plačevali še v obliki višjih cen ogrevanja.«

Piratska stranka (Matjaž Vuherer): »Sežigalnica je lahko skrajni del sistema, ne pa izgovor za slabše ločevanje in več odpadkov. O njej se lahko pogovarjamo le ob strogih pogojih: popolna javnost podatkov, neodvisne presoje vplivov, najboljši razpoložljivi filtri, stalni javno dostopni monitoring emisij in jasen dokaz, da ne spodkopava preprečevanja nastajanja odpadkov. Lokacija mora biti izbrana po strokovnih merilih, ne političnem občutku moči. V ljubljanski kotlini so standardi previdnosti še posebej pomembni, in stroka trenutno pravi, da Ljubljana ni primerno mesto za sežigalnico.«

Gibanje Svoboda (Tereza Novak): »Ljubljana potrebuje dolgoročno rešitev za ravnanje z odpadki, ki jih ustvarjamo vedno več. Ta rešitev pa ne sme poslabšati kakovosti zraka ali negativno vplivati na zdravje prebivalk in prebivalcev Ljubljane ter okolice.«

Ljubljana se sooča s preseganjem mejnih vrednosti delcev PM10 in prometnimi obremenitvami. Katere konkretne ukrepe bi podprli za izboljšanje kakovosti zraka? Bi podprli dodatne omejitve prometa zaradi izboljšanja kakovosti zraka, tudi če bi to prizadelo del prebivalcev?

SDS: »Izboljšanje kakovosti zraka zahteva predvsem sistemske ukrepe, ki zmanjšujejo emisije pri izvoru. Ključni so izboljšanje pretočnosti prometa, posodobitev voznega parka javnega prevoza, razvoj javnega potniškega prometa ter zmanjševanje prašenja in drugih virov delcev. Prometne omejitve lahko prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka, vendar morajo biti strokovno utemeljene, sorazmerne in podprte z realnimi alternativami mobilnosti. Ukrepi, ki bi nesorazmerno prizadeli prebivalce brez ustreznih rešitev, niso sprejemljivi. Naloga države in lokalnih skupnosti je najprej zagotoviti učinkovito infrastrukturo in prometne rešitve, šele nato uvajati morebitne omejitve.«

Levica: »Da, kakovost zraka je vprašanje javnega zdravja in socialne pravičnosti. Najbolj onesnažen zrak praviloma najbolj prizadene tiste, ki imajo najmanj možnosti, da bi se mu izognili. Podprli bi širitev javnega prevoza, rumene pasove, varne kolesarske povezave, omejevanje tranzitnega prometa, posodobitev voznih parkov, več zelenih površin ter ukrepe za zmanjšanje emisij iz individualnih kurišč. Dodatne prometne omejitve so smiselne, vendar morajo biti uvedene skupaj z močnimi socialnimi korektivi: boljši LPP, ugodnejše alternative, izjeme tam, kjer so nujne, in postopno uvajanje. Ne pristajamo na to, da stroške prehoda nosijo samo ljudje, medtem ko kapital in investitorji, ki najbolj onesnažujejo okolje, ostajajo nekaznovani.«

Mi, socialisti!: »Predlagamo naslednje konkretne ukrepe: 

1. Zaustavitev gradnje novih parkirnih mest v središču Ljubljane, širitve cestnega omrežja in izgradnje sežigalnice. 

2. Uvedba zgoščevalne takse znotraj avtocestnega obroča. 

3. Omejevanje motornega prometa, še posebej v okolici šol, vrtcev, zdravstvenih ustanov, domov starejših in drugih zavodov in prostorov, kjer se zadržujejo ranljive skupine. 

4. Izboljšanje kolesarske infrastrukture in krepitev javnega potniškega prometa: gradnja novih kolesarskih povezav, kolesarskih ulic, kolesarskih parkirišč, pasov za avtobuse, avtobusnih postajališč ipd.«

Piratska stranka (Matjaž Vuherer): »Da, vendar samo skupaj z realnimi alternativami. Podpiramo več javnega prevoza, hitrejše avtobusne koridorje, širitev P+R, manj tranzitnega prometa skozi mesto, elektrifikacijo voznih parkov in energetske prenove stavb. Omejitve prometa so smiselne tam, kjer dokazano izboljšajo zdravje ljudi, vendar morajo biti socialno pravične in uvedene postopno. Ne smejo kaznovati ljudi, ki nimajo druge možnosti. Promet še vedno ostaja eden glavnih virov obremenitev infrastrukture.«

Gibanje Svoboda (Tereza Novak): »Zdravje ljudi mora biti vedno na prvem mestu. Podprla bi vse učinkovite ukrepe, ki bi prispevali k bolj zdravemu življenjskemu okolju. Kot sem že izpostavila, vidim ključne rešitve predvsem v zmanjševanju prometa in razvoju kakovostnega javnega prevoza.«

Ali podpirate uvedbo posebnih davčnih ukrepov za prazna stanovanja in investicijske nakupe nepremičnin?

SDS: »Ne podpiramo uvajanja novih posebnih davkov na prazna stanovanja ali investicijske nakupe nepremičnin. Dodatne obremenitve ne povečajo ponudbe, temveč ustvarjajo pravno negotovost in odvračajo investicije. Rešitve vidimo v spodbudah za dolgoročno oddajanje, hitrejših postopkih umeščanja gradenj v prostor ter stabilnem in predvidljivem davčnem okolju, ki povečuje ponudbo stanovanj, namesto da uvaja nove davke.«

Levica: »Da, vsekakor. Zagovarjamo davek na nepremičnine. Izvzeta bi bila nepremičnina, ki jo lastnik uporablja za lastno bivanje, torej eno stanovanje ali hiša, do razumne vrednosti oziroma površine, pa tudi vikend do razumne vrednosti in površine. Nadaljnje nepremičnine bi morale biti obdavčene, lahko tudi progresivno, tako da bi bila vsaka naslednja obdavčena po višji stopnji. Po drugi strani bi bilo smiselno, da se plačani davek od najemnin na podlagi dolgoročnih najemnih pogodb odšteva od obveznosti za davek na nepremičnine, do določenega praga. S tem bi spodbujali dolgoročno oddajanje, pošteno prijavljanje najemnin in zmanjšanje števila praznih stanovanj. Nepremičnine so postale oblika hranjenja denarja, naložbeni instrument, kar bistveno zmanjšuje njihovo dostopnost. Zato te davke razumemo predvsem kot instrument usmerjanja kapitala proč od kopičenja stanovanj in proti družbeno koristnejšim naložbam. Posebej podpiramo višjo obdavčitev praznih stanovanj na območjih pomanjkanja, stanovanj v lasti podjetij ter luksuznih nepremičnin. Možna je tudi kombinacija davka na rabo zemljišča in davka na površino nepremičnine, s čimer bi v območjih pomanjkanja spodbujali gradnjo stanovanj namesto neproduktivne rabe zemljišč.«

Mi, socialisti!: »Da, podpiramo povišanje davkov na obe opisani kategoriji.«

Piratska stranka (Matjaž Vuherer): »Da. Podpiramo davek na dejansko prazna stanovanja in ukrepe proti špekulativnemu kopičenju nepremičnin, ker stanovanje ni finančni produkt, ampak osnovna življenjska potreba. Ključno pa je, da so evidence zanesljive in da ukrepi ne kaznujejo ljudi, ki stanovanja začasno ne uporabljajo iz razumnih razlogov. Pri investicijskih nakupih podpiramo strožjo obdavčitev večstanovanjskega kopičenja in boljšo sledljivost lastništva. Cilj je preprost: več stanovanj za bivanje in dolgoročni najem, manj praznih stanovanj in manj špekulacije.«

Gibanje Svoboda (Tereza Novak): »Takšne ukrepe jasno podpiram. Pomembno je, da stanovanja služijo svojemu osnovnemu namenu, to je bivanju, ne pa zgolj investiciji.«