FOTO: Jaka Arbutina
Ustvarjeno dne
Čet, 15.7.2021 15:56
Pogovor z Romanom Filešem, organizatorjem koncertov poletne turneje Restart Tour po slovenskih mestih.

43-letni Roman Fileš, ustanovitelj festivalov Metaldays in Metalcamp v Tolminu, je v dvajsetih letih organiziral več kot 500 koncertov. Nekdanji kitarist zasedbe Noctiferia, je v podjetju Temma-X, ki se ukvarja s koncertno, prireditveno in televizijsko produkcijo, izvršni direktor.

Po letu in pol oglušujoče koncertne tišine, sta se z lastnikom Temma-X Petrom Kečkom lotila ambicionznega projekta: Restart tour bo na odprta prizorišča slovenskih mest v poletnih mesecih pripeljal nekatera največja imena domače in regijske glasbene scene.

Pisan nabor glasbenih izvajalcev iz različnih žanrov je samo češnja na torti ogromnega logistično-organizacijskega zalogaja, ki mu za vrat diha prežeča senca epidemije. »Nekdo je moral brcniti sceno, da se je premaknila,« pravi in dodaja, da bodo koncerti »poživili mestna jedra, a na varen način«.

Roman Fileš se loteva največjega letošnjega koncertnega projekta, Restart Tour bo »vrnil glasbo na trge in v mesta« (foto: osebni arhiv).

Zadnjič mi je znanec, ki prav tako dela v koncertni branži dejal, da je projekt Restart Tour super, a da ste vseeno nori, da ste se ga lotili. Komentar?

»Res? (smeh) Če ne bil bil malček nor, verjetno vseh stvari v življenju ne bi naredil, ki sem jih. Če bi po letu in pol stvari počel polovičarsko, bi tako tudi bile narejene.«

Koliko koncertov ali drugi podobnih dogodkov vam je v zadnjem letu in pol odpadlo?

»Od marca do maja 2020 jih je bilo šest. Po tistem več nisem niti štel, ker festivali niso bili dovoljeni, seveda, koncertov sploh nismo več načrtovali. Če bi moral ugibati glede na leto 2018 ali 2019, bi dejal, da nam je odpadlo med dvajset in petindvajset koncertov, če pa k temu še prištejem hrvaško in srbsko tržišče, kjer tudi poslujemo, pa je ta številka med štrideset in šestdeset.«

Restart Tour vključuje skoraj šestdeset koncertov z več kot petindvajset izvajalcev. Od kje ideja za tak projekt, saj se vi prej niste ukvarjali s tovrstnimi koncerti po slovenskih mestih. Ste želeli zapolniti vakuum na sceni, ki je nastal v času epidemije ali ste si želeli sodelovanja s koncertnimi promotorji iz teh krajev, ki pa so bili vseeno skeptični glede na situacijo in se vabilu niso odzvali?

»Ideja se je porodila nekako sama od sebe. Cela glasbena scena, od organizatorjev, glasbenikov in vse do tehnične ekipe je ostala 'na suhem', brez informacij in v popolni ignoranci države več kot leto dni. Kljub trudu vseh organizatorjev, združenj, upravljalcev sejmišč in še koga, ni bilo posluha za težave s katerimi smo se soočili.

Nato je prišla ideja s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Urada vlade za komuniciranje, da se 12. junija na Ljubljanskem gradu naredi testni koncert pod sloganom 'vrnitev v normalno'. Na razpisu sem bil potrjen kot izvajalec prireditve, nato pa je Nacionalni inštitut za javno zdravje teden dni pred dogodkom od projekta odstopil brez obrazložitve, zakaj.

To je pri nas sprožilo alarm, ugotovili smo, da se s celotno panogo igrajo. Po premisleku smo prišli do zaključka, da mora nekdo prevzeti veliko število koncertov v različnih krajih. Izvajalci so nato začeli sami pristopati k projektu, druge smo kontaktirali mi.«

»Po premisleku smo prišli do zaključka, da mora nekdo prevzeti veliko število koncertov v različnih krajih.«

Roman Fileš

Dajmo povedati kaj več o testnem koncert Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Oni so predlagali testni koncert, podobnega tistim, ki so jih počeli v drugih evropskih državah, a so želeli 'slovenske' podatke? Na koncertu ne bi bilo socialne distance, pogoj za vstop pa bi bil PCT?

»Ja, drži. Teden dni prej smo prejeli obvestilo, da ustavljajo projekt. Odločili smo se koncertno 'odpirati' mesto po mesto. Ljudem je treba vrniti glasbo, ker čakanje na Nacionalni inštitut za javno zdravje bi lahko rezultiralo v tem, da se poleti ne bi dogajalo skoraj nič, jeseni pa bi prireditve znova zaprli in tako bi se izgubilo še eno leto. Povedano drugače: nekdo je moral brcnit celo sceno, da se je premaknila.«

Verjetno ste z idejo o nastopih na trgih pristopili do lokalnih mestnih oblasti, sicer projekt ne bi bil izvedljiv?

»Seveda. Verjemite, da so tudi mesta utrpela v zadnjem letu in pol veliko gospodarske in kulturne škode. Nihče se glede koncertov nikjer ne pritožuje, niti meščani, niti mestne oblasti. Ker so se ukrepi spreminjali iz tedna v teden, nihče ni imel poguma napovedovati javne dogodke, saj bi se zlahka lahko zgodilo, da bi jih prepovedali tik pred zdajci.

S temi koncerti bodo mestna jedra spet zaživela in ljudje se bodo po letu in pol sprostili, a vse v okviru predpisanih omejitev in na varen način. Ne moremo pa ostali zaprti še dve leti samo zato, ker se ta sektor ignorira.«

V kakšnih časovnih okvirjih se izdajajo dovoljenja in smernice za javne dogodke? V večini držav zahodne Evrope so pravila jasna za vsaj tri tedne vnaprej. Kako je pri nas? Je možno dogodek načrtovati vsaj tri tedne vnaprej, vedoč kakšna so pravila vsaj za to obdobje?

»Epidemija je uradno končana. Ustava Republike Slovenije veleva, da v času, ko ni epidemije ali vojnega stanja, nihče ne sme omejevati ljudi. Naša vlada tedensko predpisuje smernice, ki nam organizatorjem niso v pomoč, saj nihče ne more dogovoriti nastop izvajalca, pripraviti promocijo, prodati vstopnice in izpeljati dogodek v enem samem tednu.

Pri nas je epidemija uradno končana, torej naj ljudje uživajo na koncertih. Mi nimamo nobene pristojnosti preverjati nobenih zdravstvenih potrdil, ker nismo njihovi zdravniki. Vse, kar lahko povem ljudem, je, da so dobrodošli vsi in da bomo poskrbeli, da bo dovolj na prizoriščih prostora za varnostno razdaljo in da bo na voljo dovolj dezifenkcijskih sredstev.«

Se pravi, da bodo koncerti izvedeni v skladbu s smernicami pogoja PCT?

»Pogoj za udeležbo na dogodku je PCT in dovoljšnja kvadratura za razdaljo med obiskovalci. Prizorišča so res velika in vsi koncerti so omejeni na 1200 ali 1300 obiskovalcev, pač odvisno od mesta do mesta. Nikakor ne želimo, da bi glasbeni sektor bil na koncu kriv nečesa, kar bi mu lahko kdo naprtil.

Ključno je, da so prireditve varne, da je prostora dovolj, ker mi govorimo o prizoriščih, ki sprejmejo tudi po 4000 do 5000 obiskovalcev, mi pa jih bomo imeli maksimalno 1200 oziroma 1300.«

Kakšna je trenutno situacija z zavarovanji prireditev? Ponujajo zavarovalnice police, ki krijejo stroške v primeru odpovedi dogodka zaradi covida?

»Ne in to je eden večjih problemov. Nemogoče je zavarovati prireditev za primer odpovedi zaradi epidemije, ker odpoved ni odvisna od organizatorja ali višje sile. Odvisna je od ukrepov države. In zato bi morala država ta izpad kriti z jamstveno shemo. Javno je bilo obljubljeno, da se bo vzpostavilo državno poroštvo za tovrstne primere, a to smo slišali že prej.

(op. a.: 14. julija je bil sprejet PKP9, ki med drugim od avgusta do konca leta organizatorjem prireditev, koncertov in sejmov omogoča vračilo 80 oziroma 60 odstotkov nastalih stroškov, če ti presegajo znesek 10.000 evrov. Pogovor z Romanom Filešem smo opravili 30. junija.)

Razglašen konec epidemije pomeni, da bi moralo gospodarstvo delati in ustvarjati prihodek, torej gospodarskim subjektom ne morejo prepovedati opravljati svojo gospodarstvo dejavnost.

Torej, če bodo znova razglasili epidemijo, naj država omogoči temeljni dohodek, če pa epidemija ni razglašena, določeni omejitveni ukrepi pa znova vstopijo v veljavo, potem mora obstajati jamstvena shema iz katere se krijejo realni stroški nastali zaradi teh ukrepov.«

Če se ozreva preko meja, proti Avstriji ali Italiji, a je tam situacija podobna?

»V Italiji so že marca oziroma aprila lani vse dvorane, klube in ostala prizorišča razglasili za objekte kulture. To pomeni, da država plačuje stroške obratovanja vseh teh prizorišč, ki so zaprta, ker niso zaprta po lastni krivdi.

Tudi sam plačujem gretje, elektriko in ostale tekoče stroške za prostor, ki mora bit zaprt. Poglejte iz te perspektive: plačujem davke za poslovni objekt, v katerem ne smem poslovati. Kakšen davek je to? Tu lahko pride do večih pravnih tožb.«

»Stvari se preveč spreminjajo iz dneva v dan in to slabo vpliva na vse. Spomnimo se samo navodila naj se preluknjajo maske tako, da se bo z njimi lahko igralo na pihalne inštrumente.«

Roman Fileš

Kakšno je trenutno vzdušje med koncertnimi organizatorji, upravljalci prizorišč. Je čutiti že kaj optimizma?

»Koncertnih organizatorjih skoraj ni več ostalo, žal, so ostali oziroma obstali skoraj izključno festivalski organizatorji, vzdušje pa je precej morbidno. Ljudem enostavno ne znajo povedati, kaj se bo in pod kakšnimi pogoji dogajalo.

Verjetno se bo večina festivalov selila na Hrvaško ali v Srbijo, kjer je več posluha za to panogo. Organizatorji si ne upajo napovedovati večjih dogodkov, tako da predvidevam, da bo še več veselic, ki so finančno manj tvegane. Informacije, ki jih dobivamo od države so še vedno zmedene, tako kot so bile zmedene leto in pol, torej so posledično tudi organizatorji zmedeni.

Stvari se preveč spreminjajo iz dneva v dan in to slabo vpliva na vse. Spomnimo se samo navodila, naj se preluknjajo maske tako, da se bo z njimi lahko igralo na pihalne inštrumente.

V kulturo se je sicer dalo precej denarja, a je povečini šel v kulturne ustanove, kjer so ga porabili, kakor so ga pač porabili, tudi za spletne koncerte in podobne zadeve, od katerih veliko ljudi ni imelo ničesar.«

Kakšen je odziv na terenu na koncerte Restart turneje? Ste zadovoljni s prodajo vstopnic?

»Moram potrkati, saj se je prodaja začela premikati. Pankrti z Elvis Jackson v Ljubljani so prodali tretjino vstopnic v nekaj dneh, do koncerta je še dober teden, torej bo verjetno razprodano par dni pred dogodkom. Nekje gre prodaja hitreje, nekje počasneje. A kaže obetajoče.«

Glasbeni nabor izvajalcev je žanrsko res pisan, od Lidije Bačić, do Saše Avsenika in Kreslina ter Elvis Jackson. Po kakšnem ključu ste jih izbirali?

»Želeli smo ponuditi čimveč programa za čimveč ljudi. Ene izvajalce smo kontaktirali mi, drugi so se sami javili, ko so slišali, za kaj gre. Nekatere smo želeli imeti na svojih odrih, a so že dogovorili akustične nastope po Sloveniji in to ni bilo izvedljivo.

Drugi so imeli napovedane koncerte za 2020 in jih bodo izvedli šele zdaj, torej niso pogodbeno smeli pristopiti k projektu.«

Exit festival je drugi konec tedna julija vsak dan gostil 40.000 obiskovalcev kot prvi večji evropski festival po začetku epidemije. Ob vstopu se je strogo upošteval pogoj PCT (foto: Exit press).

Predvidevam, da so glasbeniki veseli, da se vračajo na odre?

»Uf, seveda so. Pa še najboljše lokacije imajo po teh mestih. Saj je tudi publika vesela. Koncerti bodo izpeljani na visokem nivoju, v primeru dežja bodo pod streho (na vsakem prizorišču bo velik šotor za primer dežja), vsak, ki se boji bližine, bo lahko stal na primerni razdalji, stvari bodo narejene tako, kot morajo biti.

Na nekatere dneve imate več koncertov v različnih mestih. Gre za izjemno kompleksen logisitično organizacijski podvig. Kako boste zadeve izpeljali?

»Iskreno povedano: bomo! V življenju sem že delal štiri koncerte na dan. Vseeno smo z ekipo dolga leta delali na Metalcamp in Metaldays v Tolminu, mnogi so delali za velike mednarodno uveljavljene bende in zato nimam nobenih tovrstnih skrbi. Kvalitetne tehnične produkcije je v Sloveniji dovolj. Speljali bomo, brez skrbi.«

Kaj boste naredili, ko se konča zadnji koncert? Kaj bo prva stvar, ki jo naredite, ko Jan Plestenjak 18. septembra stopi z odra v Ptuju?

»Napisal bom še eno kljukico na dogodivščine v življenju mene in Petra Kečka. (smeh) Vsak dan se smejeva, ko se soočava s tem projektom. Poanta tega projekta je veselje. Imeli bomo super izvajalce na super odrih, sproščeno bo in varno.

Za zdravje človeka je najbolj pomembna fizična in psihofizična kondicija. Ljudje rabimo sprostitev. Kulturo in glasbo imamo vsi radi. Spomnimo se, koliko veselja nam je prinesla glasba, prvo punco smo spoznali ob glasbi, prvi poljub smo doživeli ob skladbi, med tednom se sproščamo z glasbo na radiju, ko hodimo v službo.

Glasba je z nami ves čas. In ideja Restart turneje je, da ljudi na to spomnimo in da postanemo Slovenci spet takšni, kot smo bili pred epidemijo. Da se dnevno ne prerekamo o stvareh, na katere nimamo vpliva in da vrnemo sami sebi to, kar si moramo vrniti.«

Starejše novice