V Živalskem vrtu Ljubljana ta vikend praznujejo Svetovni dan kač, ki je 16. julija. Kačje dogodivščine bodo potekale v danes, 18. ter jutri, 19. julija 2020 od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure.
Ste vedeli, da v Sloveniji živi 11 vrst kač, od tega so 3 vrste strupene? Raziskave so pokazale, da je med šolarji kača na prvem mestu med živalmi, ki se jih bojijo in imajo do njih hude predsodke, navajajo v ZOO Ljubljana, kjer že 30 let pomagajo vsem obiskovalcem pri odpravi predsodkov do kač in ozaveščajo o njihovem pomenu v naravnem okolju.
Kače so živele že v času dinozavrov in današnji plazilci, med katere uvrščamo tudi kače, so živi ''bratranci'' nekdanjih dinozavrov.
Na svetu živi okoli 3.500 različnih vrst kač, od katerih je samo okoli 600 vrst strupenih in le pri okoli 200 vrstah strup predstavlja tveganje za človekovo življenje. V Sloveniji je razširjenih 11 vrst kač, od tega so le 3 vrste strupene. Kače torej niso tako nevarne, kot si predstavljamo. Strokovnjaki celo proučujejo njihove strupe v medicinske namene. Nekateri imajo antibakterijske učinke, druge pa uporabljajo pri zdravljenju tumorjev. Najbolj strupena kača v Sloveniji in v Evropi je modras, največja strupena kača na svetu pa je kraljeva kobra. Najmanjša kača na svetu je slepa kačica, dolga do 10 cm, najdaljša mrežasti piton, najtežja pa zelena anakonda. V Sloveniji je najdaljša kača progasti gož, ki lahko zraste dobra dva metra, najmanjša pa drobna smokulja.
Kače so v mnogih kulturah močan in pomemben simbol, a imajo pogosto zelo negativno vlogo. Vsem je znana biblijska zgodba o Adamu, Evi in kači v edenskem vrtu. Tudi dandanes so kače prikazane kot negativna in celo zlobna bitja, kot npr. v filmu Anakonda in v sodobni zgodbi o Harryju Potterju. Zato se jih drži slab sloves, o njih pa kroži veliko zmot in napačnih predstav. V ljudeh je pogosto globoko zakoreninjen strah, pridobljen v rani mladosti na čustvenem nivoju, ki ne izvira iz osebne izkušnje s kačami in nima podlage v realnosti.
Kače so plenilci in kot take ohranjajo ravnovesje v naravi. Plenijo iz zasede in pri tem, da najdejo in prepoznajo svoj plen, uporabljajo dobro razvita čutila za voh, okus, sluh, dotik in vid. So spretni lovci, ki hitro in učinkovito usmrtijo plen. Nekatere to storijo s strupom, druge pa se z močnimi mišicami ovijejo okoli plena. Ulovijo le toliko, kolikor potrebujejo za preživetje. So zelo raznolikih barv. Med njimi najdemo rdeče, rumene, modre, oranžne in zelene odtenke. So tudi rdeče, rjave, sive in črne. Nekatere morske kače so obarvane kot mavrica.
Večina kač je nočno dejavnih. Plen pojedo v celoti. Njihova zgornja čeljust je na kosti glave povezana z vezmi, kosti spodnje čeljusti pa niso zrasle, zato lahko močno raztegnejo usta in pojedo do 3-krat večji plen od premera glave. Jezik kač ni nevaren, z njim si pomagajo pri vohanju in tipanju. Kače imajo nestalno telesno temperaturo. Toploto sprejemajo iz okolja, zato se pogosto sončijo. Večina vrst odlaga jajca, nekatere pa povržejo žive mladiče.
Svetovni dan kač je zato zelo pomemben dan, na katerem kače bolje spoznamo in ozaveščamo o njihovi ogroženosti ter o pomenu kač za ravnovesje v naravi, kjer imajo pomembno vlogo. V ZOO Ljubljana o kačah redno ozaveščajo obiskovalce na številnih dogodivščinah in srečanjih z njimi ter tako prispevajo k boljšemu odnosu obiskovalcev do kač. Kadar pa v domačem okolju naletite na kačo, lahko za pomoč pokličete tudi Kačofon.
Ob svetovnem dnevu kač vas v ZOO Ljubljana vabijo na kačje dogodivščine, ki bodo potekale v soboto, 18. ter v nedeljo 19. julija 2020. Pripravili so poseben program spoznavanja kač Slovenije ter odpravljanja predsodkov do kač.
Program ob Svetovnem dnevu kač 18. in 19. julij 2020:
Od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure.
I. Kače Slovenije
Katere kače živijo v Sloveniji
Kako ločimo strupeno od nestrupene kače
Božanje in doživljanje kač
II. Ustvarjalnica
Domišljijska kača
