Več kot četrtina obrokov na študentske bone po ugotovitvah Nacionalnega inštituta za javno zdravje ni primerna za vsakodnevno prehrano. Na terenu smo preverili, kaj študentje na bon lahko dobijo brez doplačila in kaj za najvišje doplačilo.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije med aprilom in junijem lani pregledal 142 obrokov pri prav toliko ponudnikih subvencionirane študentske prehrane. Kar 28 odstotkov obrokov ni ustrezalo merilom zdravega obroka, najbolj optimalno sestavljena pa je bila le desetina.
Kot smo že poročali, so podatki med drugim pomembni zato, ker približno 70 odstotkov študentov študentske bone uporablja večkrat na teden.
Študente smo vprašali, kje najraje jedo in kaj menijo o kakovosti ponudbe.
Premalo zelenjave, preveč cvrtja
V obrokih je bilo premalo zelenjave, skoraj polovico krožnika so zapolnili ogljikovi hidrati, predvsem beli riž, bele testenine in krompir. Pri skoraj tretjini obrokov je bila vsaj ena ocvrta sestavina, ribe pa so bile v osmih odstotkih obrokov, so ugotovili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Največ neustreznih obrokov so našli pri ponudnikih hitre prehrane in tam, kjer je bilo doplačilo študenta minimalno ali ga ni bilo. Bolje so se odrezali javni zavodi, na primer dijaški domovi.
»Če ti obroki niso optimalni in so podobno pomanjkljivi tudi vsi ostali obroki v dnevu, to že ima posledice za zdravje,« je ob predstavitvi rezultatov opozoril Matej Gregorič z inštituta. Ker približno 70 odstotkov študentov bone uporablja večkrat na teden, na inštitutu predlagajo višjo subvencijo za ponudnike kakovostnejših obrokov ali obvezno usposabljanje za ponudnike.
Plačati je potrebno do 3,81 evra
Država od marca vsak študentski obrok subvencionira s 5,19 evra. Ponudnik lahko za obrok zaračuna največ devet evrov, zato študent doplača največ 3,81 evra, povprečno pa po podatkih Študentske organizacije Slovenije 3,01 evra. Obrok mora poleg glavne jedi vsebovati solato ter juho ali sadje.
Ob objavi zaskrbljujočih podatkov, smo na terenu preverili ponudbo. Brez doplačila, torej samo za ceno bona, študentje med drugim jedo v lokalu Kapital na Kardeljevi ploščadi, v Leonardu na Trgu mladinskih delovnih brigad, v Lipci Indeks na Borštnikovem trgu in v Bureku Olimpija na Rimski cesti.
V vseh štirih dobijo glavno jed z dodatkom, običajno brez juhe. V Lipci Indeks sta ob tortiljah, sendvičih in prepognjenih picah, prilogi kislo zelje in jabolko. V Leonardu so na izbiro pice, burek, solate ter mladi sir na žaru z mešano solato in jabolkom. V Bureku Olimpija ponujajo burek, pleskavico in testenine.
Za najvišje doplačilo nekoliko več izbire
Za 3,81 evra doplačila je izbira pestrejša. V Abi Falafel na Trubarjevi cesti izbirajo med 29 jedmi, od falafel sendviča in čičerikine enolončnice do piščančjega tajina, k vsaki dobijo mešano solato in jabolko. V azijski restavraciji Da Bu Da na Šubičevi je ob jedeh iz voka in curryjih na voljo solatni bar in sveže sadje.
Gostilna in picerija Guliver na Vilharjevi cesti k jedem ponuja juho, zeleno solato in jabolko, med brezmesnimi jedmi pa mladi sir na žaru, zelenjavni krožnik in pice iz polnozrnatega testa. Obroke na bone tudi dostavlja.
Precej ceneje je v dijaških domovih, ki so se v raziskavi odrezali najbolje. Doplačilo v Dijaškem domu Poljane znaša 1,47 evra, na Viču 1,81 evra, v Taboru 1,91 evra in v Dijaškem domu Biotehniškega izobraževalnega centra 2,31 evra.
Študentje: »Veliko je cvrtja«
Študent Marko največ je v Parmi, Zbornici in Skritem kotu, na bone pa prek Wolta pogosto naroča tudi hrano iz Guliverja. »Drugače pa se mi ne zdi, da je hrana dovolj zdrava, lahko bi bila bolj. Veliko je cvrtja,« je povedal. Na bone je vsakodnevno, ker ob študiju nima časa za kuhanje, nakupovanje sestavin pa mu nanese večje stroške od doplačila za bone.
»Na prvi pogled se zdi ponudba hrane na študentske bone kar široka, vendar se izkaže, da ima večina restavracij isto ponudbo hrane. Izbira med restavracijami je edino v tem, ali hočem jesti pico, burger, kitajsko ali testenine,« je dejal študent Rožle.
Pohvalil je menzo na Fakulteti za družbene vede, ki ponuja dnevne menije z rotacijo in sezonsko zelenjavo, ter vegansko restavracijo Jamuna v podhodu Ajdovščina.
»Kar se tiče zdrave hrane, se mi zdi, da je zelo odvisno, kaj si izbereš. Lahko vzameš solato ali kakšno vegetarijansko jed ali pa dunajca,« je povzel.
Vegani imajo bistveno manj izbire
Veganski obrok je bil po podatkih inštituta na voljo pri polovici ponudnikov, vegetarijanski pri 89 odstotkih. Študentka Neža, ki je že več let veganka, je do tega kritična.
»Na splošno je izbira zelo majhna. Če nočem jesti le krompirja in zelenjavne juhe, imam za raznolik veganski obrok na bone v Ljubljani na voljo tri restavracije,« je ocenila.
Opozorila je tudi na pomanjkanje znanja o veganski prehrani pri osebju, ki streže v restavracijah, kjer ponujajo bone. Večkrat je po prošnji, če lahko iz vegetarijanskega obroka pripravijo veganskega, recimo v jedi še vedno našla jajce. »Natakar je mislil, da sem pač vegetarijanka,« je povedala.
Posledično se večinoma poslužuje kuhanja doma, a se ji to ne zdi pošteno, ker tako ni deležna enakovredne subvencije pri prehrani. Poudarila je, da je sicer življenje za študente v Ljubljani vse dražje, zato po njeni oceni marsikdo najprej poskrbi, da je sit in ne razmišlja o zdravi prehrani.
