Profile picture for user zalastritof Zala Štritof
Ustvarjeno dne
Pon, 11.10.2021 19:53
S kampanjo »Nisi okej? Povej naprej.« strokovnjaki pozornost posvečajo predvsem duševnemu stanju mladih, na katerega močno vpliva tudi epidemija covid-19.

Kar od 75 do 95 odstotkov ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše, ugotavlja Svetovna federacija za duševno zdravje, na spletni strani piše Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Pozornost letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, 10. oktobra, je bila zato namenjena neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje. Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo.

Proti stigmatizaciji duševnega zdravja

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poteka prva nacionalna kampanja proti stigmatizaciji duševnega zdravja pod geslom »Nisi okej? Povej naprej.«

Gre za kampanjo v okviru projekta Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva. 

Cilj kampanje je znižati stopnjo stigmatizacije težav v duševnem zdravju in spodbuditi ljudi k iskanju strokovne pomoči. 

Večinski delež pozornosti aktivnosti kampanje bo usmerjen v populacijo mladih, saj so trenutne razmere še posebej negativno vplivale na njihov vsakdan in posledično tudi na njihovo duševno zdravje, v manjšem deležu pa bodo aktivnosti kampanje osredotočene tudi na splošno javnost in delodajalce, so ob tem sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Stigmatizirano je tudi iskanje pomoči 

Specialist za javno duševno zdravje Matej Vinko je na današnji okrogli mizi ob začetku kampanje Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozoril, da stigma glede duševnega zdravja prisotna na več ravneh - stigmatizirani so ljudje, ki živijo z duševno motnjo, stigmatizirano je tudi iskanje pomoči, poroča Slovenska tiskovna agencija.

 »Ves naš svet je prepleten z določenim pogledom na duševno zdravje,« je dodal.

»Če govorimo o duševnem zdravju, moramo razumeti, da je to vseživljenjski proces,« je dejal. Po njegovem mnenju je treba zagotavljati največ podpore v zgodnjih letih življenja posameznika, poroča Slovenska tiskovna agencija. 

Ambasadorja kampanje sta oglaševalski kreativni direktor Aljoša Bagola, ki je napisal knjigo o svoji izgorelosti, ter tetovator, gorski reševalec in glasbenik Sašo Dudić, ki ima prav tako izkušnjo s težavami v duševnem zdravju.

Potrebno je nuditi pravo pomoč, ne zgolj pomoč 

Dudič je opozoril, da ni vsaka pomoč primerna za vsakogar, zato je ključno posamezniku s težavami ponuditi pravo pomoč, ne zgolj pomoč.  

A dokler ne bodo ljudje s težavami v duševnem zdravju v družbi obravnavani enako, kot če imajo zlomljeno roko, v družbi na tem področju ne bo napredka, je dejal.

Slovenska tiskovna agencija poroča, da je po mnenju vodje projekta Branka Gabrovca epidemija priložnost za sistemske spremembe na področju zagotavljanja pravic in dostopa v zdravstvu, tudi na področju duševnega zdravja.

 »Kako lahko nekomu rečemo, naj pove za svoje težave, da ni v redu, če pa pomoč ni na voljo,« se je vprašal. Opozoril je, da je v državi glede na podatke iz lanskega leta 690 kliničnih psihologov, čakalna doba za pregled pa je med 15 in 17 mesecev, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Kako pandemijo doživljajo mladostniki? 

Oktobra lani so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izvedli raziskavo, v okviru katere so ugotovili, da so mladostniki iz manj premožnih družin v času covid-19 bolj ogroženi. 

V prvem valu epidemije so mladostniki, ki prihajajo iz manj premožnih družin, to pomeni, da so sami ocenili družinsko blagostanje kot slabše:

  • imeli redkeje svoj prostor za opravljanje šolskih obveznosti (skoraj tretjina: 32 odstotkov,  mladostniki z boljšim blagostanjem pa 14 odstotkov);
  • niso imeli podpore pri šolskih obveznostih (32 odstotkov, mladostniki z boljšim  blagostanjem pa 18 odstotkov);
  • pogosteje so se počutili osamljene (38 odstotkov,  mladostniki z boljšim blagostanjem pa 17 odstotkov);
  • in se niso počutili kot del skupine prijateljev (skoraj tretjina: 31 odstotkov,  mladostniki z boljšim blagostanjem pa 18 odstotkov).

Poleg tega so mladostniki iz manj premožnih družin pogosteje poročali, da nimajo dovolj informacij, da bi lahko razumeli dogajanje v državi in da se je družinski finančni in socialni položaj poslabšal – takih je bilo 76 odstotkov mladostnikov iz manj premožnih in 39 odstotkov mladostnikov iz bolj premožnih družin, je zapisano na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Starejše novice