P. F.
Na prve ovire je naletel že pred začetkom svoje pot: Karte se ni dalo kupiti preko spleta, poslovalnica slovenskih železnic, ki prodaja karte v podhodu, pa je bila zaprta.
Uspelo se mu je vkrcati na vlak, nakar ga je sprevodnik obvestil, da vlaki zaradi del vsaj eno uro zamujajo. Namesto treh je tako čakal štiri ure.
Ustavili so se v Lazah, kjer so čakali sedem minut, naslednja postojanka je bila v Kresnicah, ampak ne na postaji, ustavili so se že pred njo. Potnik je potarnal, da je plačal za karto, ki se ne ustavlja na vsaki postaji.
Mobilno omrežje in internet
Do časa, ko je prispel do Zidanega mostu, je postajalo že zelo vroče, vlak pa klime ni premogel, tudi pokritost z omrežjem ni bila povsod prisotna in brezžičnega interneta ni bilo.
»Da ne bo samo jamr: od Zidanega mosta do Celja smo bli chop chop, dva regular postanka, nobenega guncanja afen in gledanja kozolcev. Če bi šla cela trasa tako, bi po dobrih dveh urah vožnje že jedli dödöle. Seveda pa imamo od prej na lagerju 20 min zamude,« se je nadaljevalo poročilo.
Tudi od Celja do Poljčan je vožnja potekala gladko, vmes je le nekajkrat zmanjkalo signala.
Naslednja postaja je bila Pragersko, kjer so imeli enourni postanek: »U, postaja je gradbišče, tiri so gradbišče, skratka, dela se. Verjetno bo lušn, ko bo fertig.«
Podaljšana pot
Pogled na spletni zemljevid mu je razkril, da se mora pot nadaljevati proti Mariboru, ustavili se bodo v Ratečah in nato šli nazaj proti Pragerskem.
Ko so bili le še 45 kilometrov zračne linije stran od Murske Sobote, so bili od cilja vseeno oddaljeni še za uro in pol.
V Mursko Soboto je vlaku uspelo pripeljati po treh urah in 55 minutah vožnje. Potnik sicer pravi, da je vlak super, če se ti ne mudi, da pa je zaradi klime težko potovati poleti.
Starejše novice
