Kanabinoidni trg oziroma trg CBD izdelkov v Sloveniji ni reguliran. Edina regulacija, za katero skrbi država, je, da v izdelkih ni več kot 0,2 odstotka THC-ja.
Trije glavni
Konoplja je sestavljena iz več kot 200 kanabinoidov ter stotnije drugih zdravilnih substanc, kot so terpeni in flavonoidi.
»Običajno prevladuje eden od treh tako imenovanih glavnih kanabinoidov: CBD, CBG ali THC. Vsak od njih ima svoje specifike – CBD in CBG sta nepsihotropna kanabinoida in tudi s strani oblasti tolerirana, čeprav nista formalno dovoljena. V medicini se ju običajno uporablja sinergijsko,« pojasni Gorazd Reberšak s Kanabinoidne klinike mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna.
Ločiti je treba torej stranske učinke CBD-ja, CBG-ja in THC-ja, a tudi sicer je neželene učinke konoplje težko primerjati z bolj izraženimi stranskimi učinki mnogih farmacevtskih zdravil.
»Neželeni stranski učinki kanabinoidov CBD in CBG so zelo mili, najpogostejši so to suha usta, rdeče oči, povečan apetit. Pri THC-ju pa dodatno še dezorientiranost, zmedenost, evforija in podobno, vendar je potrebno poudariti, da se pri zdravljenju resnejših obolenj kanabinoidi vnašajo rektalno s svečkami, pri čemer THC ne izraža psihotropnih lastnosti, kakršne poznamo, kadar se ga vnaša oralno ali pa z vdihovanjem,« pove sogovornik.
Polni spekter
Kar se delovanja tiče, tako kot pri vseh ostalih medicinskih rastlinah, tudi v primeru konoplje drži, da deluje najbolje, kadar se njene zdravilne učinkovine v telo vnašajo kot izvleček polnega spektra.
Če govorimo o akutnih zdravstvenih stanjih, tako Reberšak, konoplja eksplicitno dobro funkcionira na področju onkologije, nevrologije in avtoimunskih obolenj.
»To pomeni, da je absorpcija in učinkovanje kanabinoidov, kadar so v telo vneseni kot izvleček polnega spektra, bistveno boljša. Mnoge študije kažejo izjemno veliko razliko v absorpciji in delovanju med izoliranimi kanabinoidi in kanabinoidi polnega spektra. Področje farmakokinetike in farmakodinamike je vsako leto bolje raziskano in razumljeno, saj se študije na temo konoplje v medicini kar vrstijo, tako da jim strokovnjaki v Kanabinoidni kliniki komaj sledijo. V mnogih vidikih je delovanje konoplje celo bolje razumljeno kot pri kakšnem klasičnem zdravilu. Konoplja je namreč daleč najbolje raziskana medicinska rastlina. Žal se ji na slovenskih medicinskih fakultetah ne posveča ustrezne pozornosti, zato je znanje diplomantov s področja kanabinologije nezadostno.«
Konopljo raziskujemo tudi v Sloveniji. Tako je Nacionalni inštitut za biologijo pod vodstvom Tamare Lah Turnšek v 2022 izvedel in vitro raziskavo, ki je pokazala, da CBD in CBG uničujeta in izničita matične lastnosti tumorskih celic, kar je pomemben dejavnik pri dolgoročni ozdravitvi.
Že po 30. letu
Če govorimo o akutnih zdravstvenih stanjih, tako Reberšak, konoplja eksplicitno dobro funkcionira na področju onkologije, nevrologije in avtoimunskih obolenj.
»Pri teh skupinah bolezni je največ študij in tudi klinične prakse. Sicer pa se na podlagi anket CBD uporablja za lajšanje kroničnih bolečin, boljši spanec in uravnavanje čustvenih neravnovesij,« pojasni Reberšak in doda, da so kanabinoidi tudi odlično profilaktično sredstvo, »zato ker je po ocenah endokanabinoidni sistem pri sodobnem človeku 30-krat bolj obremenjen kot pred stotimi leti. Zaradi tega že kmalu prične slabše delovati in mu je treba pomagati. Utrudi pa se zaradi stresnega načina življenja«.
Majhni odmerki CBD-ja so po mnenju strokovnjakov zato priporočljivi že po 30. letu starosti.
THC
Priporočila za uporabo kanabinoidov pri obravnavi bolnika z rakom Onkološkega inštituta Ljubljana iz leta 2019 predpostavljajo zgolj paliativno zdravljenje z izoliranima kanabinoidoma CBD in THC.
Če kaj, je konoplja kontroverzna rastlina. Zakaj? Reberšak meni, da je »krivec« zato psihotropna substanca THC – ta je tudi razlog, da se je znašla v nemilosti oblasti.
»Šlo je za marginalizacijo konoplje, ker je bila izjemno dober substitut za celo vrsto industrij, od kemijske do farmacevtske in naftne, zato so jo prepovedali. Kljub temu da je medicina že leta 1946 jasno ovrgla vse argumente, s katerimi so prepovedali konopljo – prepovedali so jo na podlagi lažne znanosti oziroma izmišljotin.«
Spregledana vidika
Priporočila za uporabo kanabinoidov pri obravnavi bolnika z rakom Onkološkega inštituta Ljubljana iz leta 2019 predpostavljajo zgolj paliativno zdravljenje z izoliranima kanabinoidoma CBD in THC. Žal s tem ne upošteva njihove uporabnosti v samih začetkih zdravljenja, pove Reberšak, saj so pri kanabinoidih nedvoumno znanstveno dokazane apoptotične, antimetastatske in antiangiogenezne lastnosti, ki lahko pripomorejo k izboljšanemu poteku zdravljenja. Na problematiko neučinkovitosti izolatov smo že nakazali v vrsticah višje.
Reberšak pa nadalje opozori, da priporočila prav tako zaostajajo za sodobno znanostjo, saj predvidevajo oralni vnos. Ta povzroča neželene učinke THC-ja ter onemogoča hkratno rabo z drugimi zdravili, saj pri oralnem vnos kanabinoidov prihaja do interakcij z večino drugih zdravil že pri nižjih odmerkih. Sodobna klinična praksa zato predvideva rektalne svečke kot primarno pot vnosa.
Če kaj, je konoplja kontroverzna rastlina. Zakaj? Reberšak meni, da je »krivec« zato psihotropna substanca THC – ta je tudi razlog, da se je znašla v nemilosti oblasti. »Šlo je za marginalizacijo konoplje, ker je bila izjemno dober substitut za celo vrsto industrij, od kemijske do farmacevtske in naftne, zato so jo prepovedali. Kljub temu, da je medicina že leta 1946 jasno ovrgla vse argumente, s katerimi so prepovedali konopljo – prepovedali so jo na podlagi lažne znanosti oziroma izmišljotin.«
Črni trg
Skratka, Reberšak obžaluje dejstvo, da ustrezni magistralni pripravki, predvsem svečke, v lekarnah niso na razpolago; da zdravniki niso ustrezno usposobljeni za delo s kanabinoidi; in da osnovno zdravstveno zavarovanje ne krije stroškov ustreznih magistralnih pripravkov.
Zato pacienti, ki se obračajo na kanabinoidno medicino, do izdelkov običajno pridejo na črnem trgu. Kot rečeno, država skrbi le za to, da v CBD izdelkih ni presežena mejna vrednost THC-ja.
Kdaj pa bodo določene mejne vrednosti pesticidov, težkih kovin in mikrobioloških onesnaževal, se sprašuje Reberšak. Žal uradniki Ministrstva za zdravje teh pomembnih tem še vedno ne obravnavajo, kljub temu da jim je vlada že leta 2014 naložila ureditev konoplje v medicini.
Starejše novice
