Prvi del, prihod vlaka na Slovensko (od Gradca do Celja), je bil uresničen tri leta prej. Južna železnica je, kot se je izkazalo, prispevala pomemben delež h gospodarskemu in družbenemu napredku v prostoru med osrednjo Evropo in Jadranskim morjem.
Odločitev o gradnji proge med Dunajem in Trstom, katere del je tudi proga Celje-Ljubljana, je bila sprejeta že v začetku leta 1836, saj je bilo nujno povezati pristanišče Trst s središčem tedanje Avstrije.
V ta namen je bila 23. februarja 1842 ustanovljena Generalna direkcija državnih železnic na Dunaju. Po preučitvi možnih tras Južne državne železnice se je začela etapna gradnja. Najprej so zgradili bolj ravninske odseke, nazadnje odsek čez Alpe in Kras. Zadnji del, osek med Ljubljano in Trstom, je bil slavnostno izročen v promet 27. julija 1857.
Na dan uradnega odprtja proge – v nedeljo, 16. septembra 1849, je otvoritveni vlak, ki je nekaj minut po 12. uri prispel iz Gradca v Celje, odpeljal proti Ljubljani.
»Vse postaje od Celja do Ljubljane so bile okrašene s cvetjem, slavoloki in zastavami. Tudi Ljubljana je pričakala vlak slavnostno okrašena. Po vsem mestu so vihrale zastave, železniška postaja pa je bila vsa v cvetju in zelenju, preplavljena z množico ljudi. Ob petih popoldan, ko sta lokomotivi Ljubljana in Triglav pripeljali vlak z gosti, so prihod pozdravili zvonovi vseh ljubljanskih cerkva in topovske salve z gradu. Ljubljančane je v imenu cesarja Franca Jožefa pozdravil nadvojvoda Albrecht, ki je v pozdravnem nagovoru kranjsko deželo označil kot biser vladarske krone.«
Proga Celje-Ljubljana je še danes hrbtenica slovenskega železniškega omrežja; je del petega vseevropskega koridorja, ki povezuje Jugozahodno in Vzhodno Evropo.
Starejše novice
