Po letu 2022 obstaja znova nevarnost, da se opičje koze razširijo po svetu. Mateja Logar iz ljubljanske infekcijske klinike je razkrila več o različici opičjih koz in o resnosti grožnje.
Švedska agencija za javno zdravje je včeraj sporočila, da so na Švedskem potrdili prvi primer okužbe z novo različico opičjih koz oziroma mpox zunaj Afrike.
Kot je poročal BBC, so okužbo diagnosticirali pri osebi, ki je poiskala zdravstveno oskrbo v Stockholmu. Oseba se je okužila med bivanjem na območju Afrike.
Zaradi izbruha nove različice opičjih koz v Afriki je Svetovna zdravstvena organizacija v sredo razglasila javnozdravstveno krizo globalnih razsežnosti, kar je najvišja stopnja opozorila.
Svetovna zdravstvena organizacija je ob tem opozorila, da bi se opičje koze prvič po letu 2022 lahko znova razširile po svetu in postale tveganje v več državah.
Po podatkih, ki jih je prejšnji teden objavil nadzorni zdravstveni organ Afriške unije, so od januarja 2022 v 16 afriških državah zaznali skupno 38.465 primerov opičjih koz s 1456 smrtnimi primeri. Letos so v primerjavi z enakim obdobjem lani zaznali 160-odstotno povečanje števila primerov.
Kako pripravljeni smo v Sloveniji?
Mateja Logar iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je predstavila podrobnosti o različici opičjih koz in o resnosti grožnje.
Po besedah infektologinje afriške koze povzročata dva podtipa – centralnoafriški, ki je zdaj problematičen, in zahodnoafriški, s katerim smo imeli opravka leta 2022. Takrat so pristojni pripravili protokole obravnave bolnikov tako v ambulantnem okolju kot tudi za tiste, ki bi teoretično potrebovali hospitalizacijo, je povedala
»Takrat smo vložili kar nekaj truda, da smo v Slovenijo pripeljali cepivo,« je dodala Logar: »Stvari so torej nekako vpeljane, danes pa je predviden tudi sestanek z Nacionalnim inštitutom za javno zdravstvo, da še enkrat prevetrimo te poti in pripravljenost na nacionalnem nivoju.«
Pri centralnoafriškem podtipu težji potek bolezni in višja umrljivost
Logar je predstavila, da centralnoafriški podtip predstavlja težji potek bolezni z višjo umrljivostjo. Smrtnost je, sodeč po podatkih iz Afrike, 10-odstotna, pri zahodnoafriškem podtipu pa je smrtnost okoli enega odstotka.
A Logar poudarja, da je te podatke težko prenesti v zahodni svet, kjer je osnovno zdravstveno stanje prebivalstva in pa zdravstvena oskrba drugačna: »Smrtnost je verjetno v našem okolju bistveno nižja kot v Afriki.«
Dodaja, da je bilo cepivo primarno izdelano za črne koze. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da so osebe, ki so bile cepljene proti črnim kozam, zaščitene tudi pred težjim potekom bolezni pri okužbi z opičjimi kozami.
Kaj so opičje koze?
Simptomi pri okužbi z virusom opičjih koz so lahko blagi ali resni. Sprva se pojavijo simptomi, podobni gripi, kot so vročina, bolečine v mišicah in otekle bezgavke. Pozneje pa se lahko pojavijo izpuščaji in rane, ki so občasno tudi boleče.
Gre za bolezen, ki se na ljudi prenese z živali, praviloma z glodavcev in primatov, in se najpogosteje pojavlja v gozdnatih tropskih predelih srednje in zahodne Afrike.
Opičje koze se lahko prenašajo kapljično, če pride do vdiha večjih kapljičnih delcev, in prek stika s kožnimi ranami okuženega ali materialov, ki so bili v stiku z njegovo kožo.
Kot navaja Svetovna zdravstvena organizacija, inkubacijska doba traja od pet do 21 dni. Logar je dejala, da se pri opičjih kozah za razliko od noric izpuščaji pojavijo hkrati. »Kužnost je dolgotrajna, dokler ne odpadejo vse kraste, kar se zgodi v dveh do štirih tednih od pojava izpuščaja.«
Leta 2022 so opičje koze v angleščini preimenovali v mpox, da bi se izognili stigmatizaciji, ki izhaja iz prvotnega imena.
