Obiskali smo Center Naprej v Murski Soboti, kjer je trenutno 73-letni P. H. z nami delil svojo življenjsko zgodbo.
Tako se spominja dogodkov
Bila je sobota leta 2016, začelo se je z rahlo vrtoglavico. Vzel je psa in se odpravil na sprehod, vendar ni bilo nič boljše. Tako je ostal še do naslednjega dne, saj je upal, da bo minilo.
»Nato sem na pomoč poklical sestro, ki me je odpeljala v bolnišnico v Rakičanu. Po dvournem čakanju in sprejemu zdravnika me je ta vprašal, kje je težava. Opisal sem svoje stanje, na kar zdravnik reče: Poglejte, vaše ustnice so že obrnjene na stran. Začela se je težava tudi z govorom,« pojasni 73-letnik.
Uporaba električnega šoka
Sogovornik je tako ostal v soboški bolnišnici. Po opravljenem kosilu pa so se težave nadaljevale.
»Kar naenkrat moja desna roka ni več delovala, zato sem večerjal z levico. Zdravnik me je pri večerni viziti pregledal in takoj poslal v UKC Maribor, kjer so bili izvidi zelo slabi,« razlaga.
Bila je možganska kap. Takrat ga je v obravnavo vzel fizioterapevt, ki mu je pomagal pri razgibavanju. Medtem so se zdravniki odločili, da bodo težavo z roko poskušali odpraviti z električnimi šoki.
»Roka je po šoku začela delovati, in sicer v manjšem obsegu kot do takrat. Povedali so mi, da bo potrebno veliko 'treninga',« še doda.
Sledila je tritedenska rehabilitacija v Soči. S pomočjo fizioterapevtov, medicinskih sester in lastno trmo se je stanje toliko izboljšalo, da je lahko spet normalno zaživel sam.
Še drugič ...
V začetku letošnjega leta, meseca februarja, je možganska kap udarila drugič.
»Kar naenkrat sem spet pristal v bolečinah. Na pomoč sem poklical sosedo, ki je takoj klicala na 112. Prišel je rešilec in me odpeljal v bolnišnico, kjer so me takoj priklopili na naprave.
Izvidi preiskav so bili slabi, zato so me nemudoma odpeljali v mariborsko bolnišnico. Sledilo je čiščenje žil v dimljah.
Po povratku v Mursko Soboto so bili krvni izvidi še vedno slabi, zato sem v bolnišnici ostal še nekaj časa. Počutje po drugi kapi je bilo mnogo slabše kot po prvi,« razloži.
Kolesarjenje kljub posledicam
Ker 73- letnik po drugi kapi ni več zmogel skrbeti sam zase, je odšel živet v Dom za starejše Murska Sobota. Ima namreč tudi sladkorno bolezen, težave z ledvicami in umetne kolke.
Kljub temu pa je njegova strast vedno bilo kolesarjenje.
»Kolesaril sem po prvi kapi, kolesarim tudi zdaj, vendar nekoliko manj. Pri tem me je zdravnik opozoril, da moram nositi zaščitno čelado in da ne smem delati nenadnih gibov. Dejansko tega sploh ne bi smel delati.
Veste, lažje kolesarim, kot hodim,« pojasni.
Kakšno je življenje po kapi?
Na to vprašanje odgovori: »Moraš se truditi, da ti je v življenju dobro. Noben drugi ti ne more pomagati. Moraš se tudi družiti, življenje med štirimi stenami ne pomaga.«
Kot je še pojasnil sogovornik, je bilo vse skupaj zelo težko. Posledice obeh možganskih kapi so namreč ostale.
»Če strnem vse skupaj je bilo težko. Nagaja mi fina motorika, težave so pri branju, pisanju, sestavljanju.
Posledice so ostale tudi pri spominu. Včasih se težko spomnim kakšne besede, veliko sem se moral naučiti znova. Še zdaj imam včasih težavo, kako narisati hišo. Otroci v vrtcu bi me lahko to naučili,« še pove.
73-letnik zdaj vsakodnevno obiskuje soboški Center Naprej, kjer dela praktično vse, čeprav težko, pa še najraje oblikuje glino.
Projekt »Odkrito na spletu« sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Starejše novice
