Številni trgovci kljub noveli zakona o davku na dodano vrednost, ki je začela veljati pred približno pol leta in ukinja obvezno izdajo tiskanih računov, slednje še vedno izdajajo, ugotavljajo v agenciji IPPR.
»Čeprav računi niso več obvezni, jih ob nakupu tehnoloških izdelkov strankam še vedno izdajamo, saj so nanje vezane garancije, reklamacije in morebitna vračila izdelkov. Vendar na drugi strani opažamo, da se vedno več posameznikov odloči za digitalni račun, ti trendi pa so se v letošnjem letu še okrepili,« je za agencijo povedal Robert Sraka, izvršni direktor za IT in podporo poslovanju v družbi Big Bang.
Pri tem je poudaril, da si v podjetju nenehno prizadevajo, da so na področju tehnološkega razvoja med vodilnimi v panogi, zaradi česar so že nekaj časa nazaj uvedli digitalne račune.
Podobno so možnost izdaje digitalnih računov uvedli v trgovini Zelena japka, tudi oni sledijo željam kupcev.
Stranke ne sprašujejo po alternativnem načinu shranjevanja računov
Vprašajo jih namreč, ali želijo račun, in ker ga večina ne želi, jih v teh primerih tudi ne tiskajo. Sicer lahko izdajo tudi digitalni račun ali ga pošljejo po elektronski pošti, vendar po besedah Tine Arnuš, vodje trgovine Zelena japka, stranke niti ne sprašujejo po drugačnem načinu shranjevanja.
Za uveljavljanje potrošniških pravic boste potrebovali račun
Čeprav tiskanje računov ni več obvezno, pa odgovor na blagajni: »Ne potrebujem računa,« ni najbolj smiseln, na kar opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije.
Da lahko potrošnik uveljavlja reklamacijo, garancijo ali preveri pravilnost zaračunanega zneska, nujno potrebuje račun. Bančni izpisek namreč ne zadostuje.
Medtem ko v Sloveniji že več kot 60 trgovcev na vsaj 400 lokacijah omogoča izdajo digitalnih računov neposredno v aplikacijo noprintZ, še več pa jih lahko izda račun, ki ga pošiljajo po elektronski pošti, nekateri potrošniki ne opažajo sprememb v odnosu trgovcev do računov.
Kaj o računih menijo Slovenci?
»Morda večkrat vprašajo le, če želim kopijo od POS terminala. Večina še vedno, kot običajno, natisne račun, razen seveda tisti, ki že uporabljajo aplikacijo noprintZ«, je povedala Nina iz Ljubljane.
Pri tem je poudarila, da si želi sprememb, saj so tiskani računi nepotreben odpadek za okolje, zasedajo kar precej prostora v denarnicah, na koncu pa romajo v koš. Sama, na primer, želi dobiti račun, saj po nakupu vedno preveri, kaj je na njem navedeno.
Zato si želi, da bi čim več trgovcev in ponudnikov storitev čim prej prešlo na digitalne račune.
Podobnega mnenja je Aleš iz Trebnjega: »Tudi če vzamem račun, ga odvržem v prvi koš za smeti. Izjema so računi z garancijo. Zato menim, da ni potrebe, da bi še naprej tiskali račune.«
Na dan za račune porabijo kar 600 kilometrov papirja
V skladu z novelo zakona davčnim zavezancem, ki morajo izdati račun za dobavo blaga ali storitev, kupcu oziroma stranki ni več treba izročiti računa v papirnati obliki, če ta tega ne zahteva, izpostavljajo v agenciji IPPR.
To je zagotovo pomemben korak k bolj zelenemu poslovanju, saj konec tiskanja računov pomeni manj porabljenih virov, manj odpadkov, manj nevarne snovi BPA, s katero so prevlečeni tiskani računi, in manj stroškov, so zapisali.
Ponudniki blaga in storitev bodo lahko tudi privarčevali pri stroških za nakup papirja, črnila, tiskalnikov in stroških vzdrževanja opreme.
V Sloveniji dnevno izdamo med tri in pet milijonov davčno potrjenih računov. Samo za račune se na dan porabi kar 600 kilometrov papirja na računskih rolicah. Kar je enako kot pot od Portoroža do Hodoša in nazaj.
Je odgovornost na strani trgovcev ali kupcev?
Glede tega, kdo je odgovoren za spremembo v smeri bolj okoljsko ozaveščenega nakupovanja, potrošnika, s katerima so se pogovarjali v agenciji, razmišljata različno.
Po mnenju enega je odgovornost tako na strani trgovcev kot tudi na strani kupcev, ki bi morali trgovce spodbujati, naj ne natisnejo računa, ampak naj raje izdaja digitalnega.
Drugi pa meni, da je odgovornost popolnoma na strani trgovcev. Če se trgovci ne bodo zavzeli za skrb za okolje, tudi kupci ne bodo mogli veliko narediti, je izpostavil.
Kot primer je navedel ukinitev brezplačnih plastičnih vrečk. Na ta način so trgovci začeli spreminjati nakupovalne navade kupcev. Dejstvo pa je, da je večina trgovcev to storila šele, ko je bilo njihovo izdajanje zakonsko prepovedano, še izpostavljajo v agenciji.