Projekt Očka v akciji se pod sloganom »Aktivni očetje obračajo svet na bolje« zavzema za podporo in spodbudo mladim in bodočim očetom. Ob zaključku konference opozarjajo tudi na težave pri usklajevanju dela.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Mirovni inštitut sta izvedla aktivnostmi v okviru projekta »Očka v akciji«, s katerim želijo sporočiti, da prinaša vključevanje očetov v družinsko življenje in enakomerno porazdeljena skrb za otroke korist vsem, tako moškim kot tudi ženskam, otrokom, delodajalcem in celotni družbi.
Za uspešno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je po njihovem mnenju potrebno vključiti tri ravni: družbeno, kamor sodijo zakonodaja, institucionalni okvir, kulturni in socialni okvir; organizacijsko, kjer se naslavlja prakse in politike delodajalcev; in individualno, kamor štejejo strategije posameznih moških in žensk.
Ljudje razmišljajo o delu tudi, kadar ne delajo
Področje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja je neločljivo povezano z zdravjem, tako psihičnim kot fizičnim, so prepričani snovalci projekta.
Na ravni Evropske unije je bila junija 2019 sprejeta direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev ter oskrbovalcev, ki spodbuja aktivno očetovstvo, enakomernejšo delitev skrbstvenega dela med staršema ter določa neprenosljiva dva meseca starševskega dopusta za vsakega od staršev.
»Tudi Republika Slovenija bo morala direktivo prenesti v svoj pravni red, a je pred tem še veliko izzivov,« so zapisali.
Kako zelo se prepletata poklicno in zasebno življenje, je izrazito pokazalo obdobje koronavirusa. V tem času se je število zaposlenih, ki so delali od doma, zelo povečalo.
Izsledki Eurofound študije o življenju, delu in kovidu so pokazali, da je slaba petina tistih, ki so delali od doma, poročala, da so delo opravljali tudi v prostem času. Slaba tretjina sodelujočih v raziskavi pa je dejala, da razmišljajo o delu tudi, ko ne delajo, kar se je bistveno povečalo v primerjavi z Eurofoundovo raziskavo iz leta 2015.
O težavah pri usklajevanju poklicnih in zasebnih obveznosti so poročali zlasti sodelujoči, ki imajo majhne otroke. Mnogi so ocenili, da se rešitev skriva v kombinaciji dela na daljavo in prisotnosti na delovnem mestu. Zaposleni, ki so v času prvih zaprtij držav delali izključno od doma, so pogosteje poročali o povečanem obsegu dela in o občutkih osamljenosti kot tisti, ki so delali v pisarni.
Nejasne meje med poklicnim in zasebnim življenjem
Delo na daljavo je pred obdobjem kovida predstavljalo razmeroma zanemarljiv delež plačanega dela, so poročali na konferenci. Razširjeno je postalo šele v zadnjem obdobju, to pa zahteva prilagoditev podjetij in delovnih organizacij glede uvedbe novih tehnologij, načrtovanja in opravljanja dela.
Hkrati prinaša vse bolj nejasne meje med poklicnim in zasebnim življenjem, zato so vse tudi glasnejša prizadevanja za pravico do odklopa.
Žal tudi ne obstaja ena rešitev, ki bi ustrezala vsem zaposlenim in vsem delodajalcem. »Potrebno je uvajati politike in ukrepe, ki ustrezajo posamezni organizaciji in zaposlenim. Prav tako je ključnega pomena, da so ukrepi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja dostopni vsem, ne glede na obliko zaposlitve,« pravijo organizatorji projekta.
V prihodnje si želijo najti ustrezne rešitve za izzive, ki se tičejo družbenih sprememb, kot je na primer staranje prebivalstva, in sprememb na trgu dela, kamor sodijo podaljševanje delovne dobe, prilagoditve za starejše in mlade, ki vstopajo na trg dela, pa tudi prepoznavanje novodobnih bolezni (stres, izgorelosti, absentizem) ter zavedanje pomena usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za vse ne glede na tip zaposlitve.
Med znanimi podporniki akcije najdemo imena očetov, kot so David Urankar, televizijski voditelj, model in podkaster, Robert Kranjec, smučarski skakalec, in Miha Vodičar, profesionalni plesalec in koreograf. Svojo podporo projektu pa so že izrazili tudi drugi znani očetje.
